PROTIPOPLAVNI UKREPI: Za Sečoveljske soline osem milijonov

Slovenija

Vlada se je ob nastopu mandata lotila tudi zmanjševanja poplavne ogroženosti, so ob ujmah, ki so prizadeli velike dele Slovenije, za STA spomnili na ministrstvu za okolje in prostor. V okviru evropske kohezijske politike 2014-2020 je načrtovanih za več kot 120 milijonov evrov investicij.

Vlada je novembra 2014 pripravila akcijski načrt aktivnosti zaradi poplav in zmanjševanja poplavne ogroženosti ter preoblikovala sklad za vode v obliko, ki je bolj primerna za učinkovito (so)financiranje protipoplavnih ukrepov in večjo aktivacijo teh sredstev, so nekatere aktivnosti iz zadnjega obdobja izpostavili na ministrstvu.

Ob tem je reorganizirala področje upravljanja z vodami v Sloveniji s ciljem bolj aktivnega izvajanja gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov - državna direkcija za vode tako od začetka leta 2016 deluje kot samostojen organ. Vlada je tudi vzpostavila aplikacijo Lidar, prosto dostopno zbirko podatkov o reliefu celotnega površja Slovenije, pridobljenih s pomočjo laserskega skeniranja tal.

"Skupno se v okviru kohezijske politike v obdobju 2014-2020 za namene zmanjševanja poplavne ogroženosti načrtuje poraba približno 80 milijonov evrov evropskih sredstev in skupno več kot 120 milijonov evrov vrednosti investicij," so poudarili na okoljskem ministrstvu.

Obenem je vlada sprejela načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje 2017-2021, v katerem je za okoli 540 milijonov evrov ukrepov. Načrt vključuje gradbene in negradbene projekte, s katerimi se bo prioritetno zmanjševala poplavna ogroženost na najbolj poplavno ogroženih porečjih v Sloveniji, kot so Savinja, Drava, Ljubljanica z Gradaščico, Kamniška Bistrica, Vipava, Sora, Mura, Ledava in drugi.

Na ravni Slovenije je sicer v tem obdobju za protipoplavne ukrepe realno razpoložljivih in dosegljivih še približno 400 milijonov evrov iz naslova različnih virov financiranja, so poudarili.

Izpostavili so še več drugih investicij za zmanjšanje poplavne ogroženosti, kot so obnova Ločkega jezu na Savinji v Mozirju, sanacija Kamniške Bistrice na območju Titan-Svit v Kamniku ter od mostu na kamniški obvoznici nad Volčjim Potokom do jezu Titan, sanacija pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti, zmanjšanje poplavne ogroženosti Grosuplja, protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju, protipoplavna ureditev območja Poljanske Sore od Puštala do sotočja Selške in Poljanske Sore ter Sore do Suhe, protipoplavni nasip Brest in Tomišelj, ukrepi za povečanje poplavne varnosti Polanske Sore na območju Poljan nad Škofjo Loko ter zagotavljanje poplavne varnosti v sklopu izrabe energetskega potenciala Spodnje Save.

V okviru dodatnih del so se in se še izvajajo dodatna dela s področja urejanja voda na območjih koncesij območnih sektorjev direkcije za vode in Sečoveljskih solin. Letos se predvideva ureditev v vrednosti več kot osem milijonov evrov.

Obenem pa je v teku tudi več protipoplavnih bilateralnih in transnacionalnih projektov, med drugim s Hrvaško in Avstrijo na območju Sotle, Kolpe, Drave in Mure, pripravljata se vlogi za dva projekta z Italijani na skupnih porečjih Vipave in Soče.

Ministrstvo za okolje je tudi vzpostavilo vodna zemljišča, prenovilo hidrografijo in vzpostavilo vodni kataster. V teku pa je tudi osem projektov v vrednosti približno 15 milijonov evrov, ki so se in se izvajajo na podlagi podpisanih sporazumov z občinami in se financirajo iz sklada za vode, so še dodali.

Deli novico:

DENAR JE |  14 .12. 2017 ob  08: 55
SAMO ISTRA JE POZABLJEN DEL "SLOVENIJE". JE KONEC POLETJA IN SO ŽABE ŠLE NAZAJ NA BARJE. VERJETNO SE BODO SPOMNILI, DA JE ISTRA TUDI DEL "SLOVENIJE" ZDEJ, ČE BO KAKŠEN UPOR V LUKI KOPER KONEC LETA
kr neki |  13 .12. 2017 ob  07: 44
Take silne miljone za soline in ostalo. V strunjanu pa ne uspejo zgradit 50 m protipoplavnega nasipa.