Najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije so za predano planinsko delo letos prejeli Milan Čelik, Jože Gobec, Ferdinand Igerc, Janez Korošec, Vinko Komprej, Vladimir Lemut, Janez Merhar, Marica Okršlar, Emil Milan Savelli, Jože Varl in Tone Šeško.

Planinska zveza Slovenije je podelila še 14 spominskih plaket, so sporočili iz zveze.

Poleg gibanja promovirajo tudi potrpežljivost

Kot je v nagovoru zbranim prijateljem planin poudaril Grošelj, planinci poleg gibanja promovirajo tudi potrpežljivost, vztrajnost, predanost, pomoč sočloveku, varovanje in ohranjanje narave. "Te univerzalne vrednote so nam skupne. Ne glede na to, na kakšen način zahajamo v gore. Kot pohodniki, planinci, gorniki, turisti ali alpinisti. Med nami ni razlik," je dejal.

Po njegovih besedah jih je veliko, ki so vsak na svoj način življenja posvetili goram, ki pa so jim predanost tudi obilno poplačale.

Grošelj je spregovoril tudi nekaj besed o slovenskem himalajizmu, dejavnosti, ki je po njegovih besedah precej pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v svetu, s tem pa tudi Planinske zveze ter nekaterih njenih najbolj izpostavljenih članov.

Delež Slovencev pri himalajskih dosežkih izjemen

Dejal je, da so se slovenski alpinisti v himalajska dogajanja vključili razmeroma pozno. A je delež Slovencev pri vrhunskih himalajskih dosežkih po njegovih ocenah izjemen, še posebej za tako maloštevilen narod. Med drugim je spomnil, da smo v dvajsetletni zgodovini podeljevanj Zlatega cepina Slovenci najvišje svetovno priznanje za najboljši plezalni dosežek v tekočem letu dobili kar petkrat.

"Lepo je slišati in brati, kako svetovna alpinistična javnost in stroka s spoštovanjem izgovarjata in pišeta ime Slovenija," je sklenil Grošelj.