Župani omenjenih občin menijo, da bi morali imeti kraški kmetje drugačne pogoje za pridobivanje subvencij kot druga področja po Sloveniji, saj da Kras kot planota predstavlja specifično območje, kjer naravni pogoji za intenzivno kmetijstvo niso najbolj ugodni.

"Trenutno so kmetijska zemljišča v shemi za območja z omejeno kmetijsko dejavnostjo, vendar to ni dovolj in ne doprinese sorazmerno več točk ob prijavi na državne razpise s področja kmetijstva. Kraški kmetovalci so tako že v začetku diskriminirani," je na novinarski konferenci v Štanjelu povedal župan Občine Komen Marko Bandelli.

Kras pa obenem sodi v območje zahodne Slovenije in se tako obravnava kot razvitejša regija, to pa pri kandidiranju na javne razpise s področja kmetijstva, ob upoštevanju naravnih specifičnih lastnosti Krasa, ni v prid nobenemu kraškemu kmetovalcu, so opozorili župani. Bandelli je ob tem navedel več primerov, kjer so bili kraški kmetovalci oškodovani pri dodeljevanju državnih subvencij.

Marko Bandelli

Na prvem javnem razpisu za odpravljanje zaraščanja na kmetijskih površinah, ki je bil objavljen aprila, so bila območja odprave zaraščanj že vnaprej določena in ni bilo nujno, da so bila dejansko tista, kjer poteka kmetijska dejavnost. Na Krasu je značilno, da so parcele s kmetijskimi zemljišči razmeroma majhne in z velikim številom solastnikov, kjer je težko izpolniti pogoj pridobitve soglasij vseh solastnikov.

Zaradi različnih in številnih posebnosti kraškega območja si župani kraških občin prizadevajo, da bi njihovi kmetje pridobili poseben status, podoben tistemu za kmetovanje na gorskem območju.

Komenski župan je izpostavil še dalj časa trajajočo problematiko velikega števila šakalov, ki so se na Krasu pojavili že pred nekaj leti. Opozorila o vse večjem številu prijavljenih škod dobivajo občine tudi s strani kmetijsko-svetovalne službe, šakali jo povzročajo predvsem na drobnici.