Hrvaški opozicijski stranki HDZ in Trajnostni razvoj Hrvaške (ORaH) sta sredi aprila vložili interpelaciji proti hrvaški vladi zaradi ravnanja pri energetskih projektih v Jadranskem morju.

HDZ je zahteval ustavitev vseh postopkov v okviru projekta raziskav in izkoriščanja nafte in plina zaradi domnevno netransparentnega postopka izvajanja projekta, medtem ko je ORaH namigoval na domnevne procesne napake pri njegovem izvajanju. Z interpelacijo niso bili usmerjeni proti okoljevarstvenim vidikom projekta niti proti samem projektu, posebej ko gre za črpanje plina.

Projekt na podlagi strateških dokumentov

Minister Vrdoljak je na današnji vladni seji odgovoril, da projekt izvajajo na podlagi strateških dokumentov o raziskavah strateških surovin in o trajnostnem razvoju, ki jih je sprejela predhodna koalicijska vlada, ki jo je vodil HDZ. Interpelacijo pa zdaj zahtevajo tudi člani danes največje opozicijske stranke, ki so se podpisali pod omenjene strateške dokumente, je izpostavil.

Vrdoljak je še zatrdil, da je levosredinska vlada krepko zvišala kriterije za varovanje okolja ter da projekt izvajajo tudi v skladu z zakonodajo in smernicami EU. Napovedal je, da bo med saborsko razpravo o interpelaciji pojasnil vse argumente vlade.

Za projektom stoji celotna vlada

Hrvaški premier Zoran Milanović je poudaril, da celotna vlada stoji za projektom. Izpostavil je, da se je opozicija opogumila zahtevati prvo interpelacijo proti levosredinski vladi tri in pol leta po njihovem prevzemu mandata, a so to, po njegovih besedah, storili na popolnoma zgrešeno temo.

Kot je zatrdil, so se pri izvajanju projekta v Jadranu držali vseh zakonskih navodil ter se ravnali po zdravorazumskih patriotskih načelih, da bi preverili, ali ima hrvaška naravno bogastvo tudi v Jadranu.

"Če ni nevarno za Škotsko in Norveško, ne bi smelo biti nevarno niti za Hrvaško", je dejal Milanović. Povedal je, da gre za približno milijardo evrov vlaganj samo v raziskave.

Prvi koncesionarji so že izbrani

Hrvaška vlada je v začetku leta izbrala prve koncesionarje za energetske posle v Jadranu, med katerimi so energetske družbe Marathon Oil, OMV, Eni, Medoilgas in Ina. Podpis pogodb je bil predviden za začetek aprila, a dogovorov očitno še niso sklenili.

Nasprotniki projekta iz okoljevarstvenih organizacij opozarjajo, da so energetski posegi lahko uničujoči za Jadran, ki je najbolj dragocen hrvaški gospodarski vir.