Kostanjeviškega samostana je zato prijelo tudi ime goriški St. Denis, po pariški katedrali Svetega Denisa, kjer so pokopani številni francoski kralji. Zadnji potomec Bourbonov naj bi na Goriškem umrl leta 1883. Dinastija Bourbonov je imela več vej in s smrtjo Karla X. in njegovega naslednika, nikoli okronanega Henrika V., družina ni izumrla. Ohranila se je do danes, v Španiji se je obdržala tudi na prestolu.

Sledi obstoja plemiške družine Bourbonov segajo na začetek 13. stoletja, na oblast pa so se povzpeli v 16. stoletju. Bili so vladarska družina navarskega kraljestva, katerega ozemlje se je približno prekrivalo z ozemljem današnje Baskije.

Na čelo francoskega kraljestva so se povzpeli leta 1594, ko je bil tedanji navarski kralj Henrik III. v katedrali v Chartresu okronan kot francoski kralj Henrik IV. Na prestol se je povzpel po skoraj dveh desetletjih bojev med protestanti (hugenoti) in katoliki. V Franciji je vladal kaos.

Bourboni so tudi s pomočjo spretnih porok in političnih spletk v naslednjih desetletjih postali ena najbolj vplivnih vladarskih družin v Evropi, katerih "lovke" so segale predvsem v Španijo in Italijo.

V Franciji so se Bourboni morali od oblasti začeti poslavljati z izbruhom francoske revolucije, v "krvi" številnih sodobnih predstavnikov plemstva pa so se do danes ohranile sledi bourbonskih prednikov.

"V času velikega preobrata in gospodarske krize, bo to pomagalo uskladiti Francoze s svojo zgodovino. V tem trenutku je, kot da manjka del naše nacionalne sestavljanke," pravijo v združenju, ki zahteva vrnitev posmrtnih ostankov.