Brez hrupa živimo bolje

Svet

Zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki letos poteka pod geslom brez hrupa živimo bolje. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo na velik pomen mirnih območij v naravnem in urbanem okolju. Sprehodi in rekreacija v takem okolju so pomembni za sprostitev in obnovitev telesnih funkcij oziroma za zdravje.

Parki v mestnem okolju in ohranjena naravna območja predstavljajo neprecenljivo bogastvo. Zato na inštitutu ljudem svetujejo, naj prosti čas čim bolj pogosto preživljajo na sprehodih v naravi, kjer bodo namesto mestnemu hrupu prisluhnili zvokom narave.

S hrupom povezane številne bolezni

Dokazov o negativnih učinkih hrupa na zdravje in počutje ljudi je vedno več. Dokazano je, da dolgotrajna večja vznemirjenost in motnje spanja zaradi hrupa predstavljajo resno grožnjo zdravju. Med možnimi posledicami se najpogosteje navajajo ishemične bolezni srca, v novejšem času pa strokovnjaki opozarjajo tudi na večjo verjetnost pojava kapi in diabetesa, poudarjajo na inštitutu.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da prebivalci v zahodnih državah EU vsako leto zaradi hrupa izgubijo več kot milijon zdravih let življenja. Podatki kartiranja hrupa cestnega prometa kažejo, da je v Ljubljani skoraj 57 odstotkov vseh prebivalcev izpostavljenih letnemu povprečju hrupa nad 55 decibelov. V Berlinu je primerljivi ravni hrupa izpostavljenih le 20 odstotkov prebivalcev. Od vseh primerov akutnega srčnega infarkta v Ljubljani hrupu cestnega prometa lahko pripišemo skoraj dva odstotka primerov te bolezni, ob tem navajajo na inštitutu.

Potrebujemo operativne programe varstva pred hrupom

V Sloveniji bi po oceni Sonje Jeram z inštituta čim prej izdelati operativne programe varstva pred hrupom za vsa območja v državi, za katera so že izdelane strateške karte hrupa, poskrbeti za javni dostop do vseh podatkov ter vzpostaviti enotni sistem spremljanja in reševanja pritožb občanov zaradi hrupa.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije in ljubljanska pedagoška fakulteta sta v okviru projekta internacionalizacija Univerze v Ljubljani pripravili konferenco o naglušnosti z naslovom Slišim, a ne razumem in s tem obeležili ta mednarodni dan in mednarodni dan skrbi za sluh, ki je bil 3. marca.

Gluhih vedno več

Število ljudi z izgubo sluha se drastično povečuje in je po podatkih WHO doseglo že 360 milijonov, kar je 5,3 odstotka svetovne populacije. Predvidevajo, da se bo s to težavo leta 2025 spoprijemalo že okoli 900 milijonov ljudi, od tega kar 10 odstotkov prebivalcev v EU.

Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu je bil prvič organiziran v ZDA leta 1995 pod okriljem tamkajšnjega Centra za sluh in govor z namenom ozavestiti, da dolgotrajna izpostavljenost hrupu škodljivo vpliva na zdravje. Ne le na sluh, temveč na celoten organizem.

Deli novico: