"Organa, pristojna za pobiranje novega obveznega prispevka, potrebujeta za prilagoditev oziroma pripravo vsega potrebnega (predvsem pa programske podpore) za učinkovito pobiranje tega prispevka vsaj šest mesecev," je v obrazložitvi predloga zamika začetka izvajanja preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zapisala vlada.

Ob tem je dodala, da bo treba sprejeti tudi nekaj podzakonskih aktov, poleg tega pa se bodo morali prilagoditi tudi izplačevalci dohodkov, zavarovanci, ki bodo sami obračunavali prispevek, pa tudi proračunski zavezanci, ki so po predlogu zakona predvideni, da bodo nosili obveznost obračuna in plačila novega obveznega zdravstvenega prispevka v primeru, ko gre za zavarovance, ki nimajo dohodka ali imajo predvideno specifično obravnavo in ne bodo dolžni sami plačevati obveznega zdravstvenega prispevka.

Nejasnosti glede vključenih storitev

Zakonodajno-pravna služba DZ je po besedah njene predstavnice v svojem mnenju sicer opozorila, da novela odpira posamezna vprašanja skladnosti z ustavo. Ker lahko ljudje na referendumih odločajo le o celotnih zakonih, ne pa o njihovih posameznih delih, lahko nastaneta dve situaciji. Če bi DZ zavrnil potencialno pobudo za referendum o delu zakona, ki se ne nanaša na obvezno dajatev, bi s tem posegel v pravice, ki izhajajo iz inštituta zakonodajnega referenduma. Če pa bi DZ referendum dopustil, bi to pomenilo tudi odločanje o obvezni dajatvi, o katerih se sicer na referendumih po ustavi ne sme odločati, je opozorila predstavnice zakonodajno-pravne službe.

V službi so po njenih besedah med drugim opozorili tudi na nejasnosti glede vključenih zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, pa tudi nejasnost glede opredelitve novega prispevka.

Vlada je sicer predlagala amandmaje tudi k nekaterim drugim členom novele zakona z namenom uskladitve in jasnejše opredelitve nekaterih členov.

Ob tem je vlada predlagala tudi, da se iz obveznega zavarovanja zavarovanim osebam zagotavlja plačilo določenih dodatnih zdravstvenih storitev, med njimi tudi zdravstvenih storitev s področja reprodukcije, k čemur so predlagatelje pozvali v Inštitutu 8. marec in v Delavski svetovalnici.

Do predlaganih amandmajev vlade se v zakonodajno-pravni službi sicer še niso opredelili, saj so bili vloženi tik pred začetkom odbora, je dejala predstavnica zakonodajno-pravne službe. Je pa opozorila na amandma k 11. členu novele, ki določa proračunsko varovalko pri 240 milijonih evrov. Gre za izjemo, ki v zakon o izvrševanju proračuna Slovenije še ni bila dodana, je opozorila.

Boštjančič: Proračunske varovalke predstavljajo tveganje

Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da proračunske varovalke za državni proračun predstavljajo tveganje in jim zato na ministrstvu za finance po njegovih besedah načeloma nasprotujejo, a da je v primeru predlagane novele varovalka časovno omejena in v okvirih, ki jih proračun lahko prenese.

"Naša skrb je v tem trenutku usmerjena v to, da je začasna ureditev financiranja zdravstva čim krajša in da se sledi časovnici, po kateri se zdravstvena reforma z jasnim in stabilnim sistemom virov financiranja začne v letu 2025," je dodal.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je k temu dodal, da bodo iskali tudi poti do optimizacije visokih odhodkov za zdravstveno varstvo in skušali urediti absentizem ter urediti digitalni transparentni nadzor nad javno porabo denarja.

Zavarovalnice: Zamik bi bil lahko katastrofalen

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je povedala, da zavod predlog novele podpira, ker da bo prinesla ustreznejše zagotavljanje pravic za zavarovance in ker so predlagatelji v zakon vnesli proračunsko varovalko. Zavod se je na spremembe po njenih besedah že začel pripravljati z nadgradnjami informacijskega sistema in prilagajanjem internih aktov.

Direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger je spomnila, da je vlada aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišji znesek premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra. Zaradi omejitve premije zavarovalnice po njenih besedah ustvarjajo milijonske izgube. Zamik začetka preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja, ki ga je predlagala vlada, bi bil lahko za zavarovalnice tudi "katastrofalen", je opozorila. "Bojimo se, da bi nekdo vložil predlog za zadržanje izvajanja zakona, kar bi dejansko zavarovalnice potopilo," je dodala.

Namesto treh zavarovalnic prejemnik sredstev le ZZZS

Maja Konjar iz Sindikata finančnih organizacij Slovenije pa je opozorila na položaj zaposlenih, ki delujejo na področju dopolnilnega zavarovanja. S preoblikovanjem tega zavarovanja bodo njihova mesta namreč ogrožena, je poudarila.

Po predlogu novele bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, in sicer v višini 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno. Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in ne več tri zasebne zavarovalnice.