Zahtevo za izločitev Masleše je Matoz podal 14. julija. Masleša je skladno z določbami zakona o kazenskem postopku takoj prenehal z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi, navajajo na vrhovnem sodišču. Občna seja, ki je bila sklicana za 18. julij, pa ni bila sklepčna, zato Masleša v tej zadevi ni smel opravljati nobenih dejanj, podpredsednica pa je sklic občne seje ponovila.

Matoz je podal tudi zahtevo za izločitev sodnice poročevalke v zadevi Patria Vesne Žalik, a je Betettova zahtevo zavrnila. Z izjemo tega vmesnega obdobja ter treh dni letnega dopusta sodnica Žalik na zadevi intenzivno dela, poudarjajo na vrhovnem sodišču. Betettova je zavrnila namigovanja, da vrhovno sodišče zavlačuje v zadevi Patria.

Matoz je 26. julija zahtevo za varstvo zakonitosti še dopolnil, k zadevi pa sta se pridružili tudi zahtevi za varstvo zakonitosti drugih dveh obsojencev - brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča. Sodišče mora vse zahteve v tej zadevi obravnavati istočasno, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču. Vse vloge strank so bile skladno z zakonom posredovane v mnenje oziroma odgovor tožilstvu kot nasprotni stranki, nato pa odgovori tožilstva posredovani v izjavo strankam. Trenutno se še niso iztekli roki za izjavo obsojencev oziroma njihovih zagovornikov v zvezi z odgovorom tožilstva, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.

Sicer pa na vrhovnem sodišču še izpostavljajo, da Janša ni podal predloga za odlog izvršitve kazni zapora. "Ob upoštevanju tega dejstva je prelaganje odgovornosti za njegovo trenutno prestajanje kazni na vrhovno sodišče zavajajoče in brez podlage," menijo na vrhovnem sodišču.

Betettova pričakuje, da se bodo vsaj strokovni udeleženci v javnosti vzdržali neresničnih ali zavajajočih trditev in namigovanj. V zvezi z nekaterimi izjavami Matoza bo vrhovno sodišče pretehtalo možnost prijave Odvetniški zbornici Slovenije zaradi morebitne disciplinske kršitve oziroma kršitve kodeksa odvetniške etike. V tej in v drugih zadevah bo sodišče še naprej odločalo skladno z ustavo in zakonom, ne glede na ciljno usmerjene pritiske, sporočajo z vrhovnega sodišča.

Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janša je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa o zahtevi še odloča. Tako Janša kot Krkovič sta zaporno kazen že začela prestajati, Črnkovič pa jo bo začel prestajati oktobra.