Jamnik, ki je tudi direktor ljubljanskega Hotela Slon, ocenjuje, da so banke v zadnjem času zaradi preteklih slabih izkušenj s hotelirji še posebej previdne. Kot odmevno delno prenovo v zadnjem letu je izpostavil pripravo ljubljanskega Hotela Mons na vključitev v verigo Four Points Sheraton. Hotel se je moral s prenovo skupnih prostorov in delno sob prilagoditi standardom, ki veljajo v omenjeni verigi. "Na Bledu smo tudi mi delno prenovili Kompas Hotel, ki je v naši večinski lasti, Sava hoteli Bled so delno prenovili Hotel Park na Bledu, prav tako fasado Grand hotela Toplice na Bledu, Union je v Ljubljani prenovil kavarno in odprl vinoteko, tik pred prodajo Hrvatom je bil delno obnovljen Hotel Metropol Portorož, pa Grand Hotel Portorož," je naštel Jamnik. Kot večjo naložbo v hotelirstvu je izpostavil Postojnsko jamo, saj bodo v obnovo glavnega dela tamkajšnjega hotela vložili več kot štiri milijone evrov.

Tudi v ljubljanskem Hotelu Slon, ki je že 18 let član verige Best Western, skoraj vsako leto obnovijo kakšen prostor, je povedal Jamnik. V tem hotelu so v zadnjih letih prenovili hotelske hodnike, v sobah so zamenjali tekstilije in TV aparate. Letos so se lotili temeljite prenove zunanjosti in tako prenovili fasado, zamenjali vsa okna s protihrupnimi in energetsko varčnimi, konec septembra pa odpirajo tudi novo restavracijo na Nazorjevi ulici. "Začeli smo tudi s popolno prenovo naših hotelskih sob. Zaenkrat bomo prenovili večje sobe tipa deluxe. Nove sobe nudijo vrhunsko udobje po svetovnih hotelskih standardih. Prenova sob poteka postopno in ne bo vplivala na poslovanje hotela," je pojasnil Jamnik.

Pomembna je kakovost vzdrževanja

Glede dotrajanosti slovenskih hotelov je dejal, da ta ni odvisna le od letnice zadnje prenove ali izgradnje, temveč tudi od načina in kakovosti vzdrževanja, predvsem investicijskega. To vzdrževanje, če je visoko kakovostno, redno in temeljito, lahko staremu objektu znatno podaljša "rok trajanja".

Po Jamnikovem mnenju problem slovenskih hotelov ni toliko klasična zastarelost oz. dotrajanost, saj so se hoteli v preteklosti veliko prenavljali oz. dograjevali. "Menim, da je največji problem prav investicijsko vzdrževanje, ki se v zadnjih letih krize v veliki meri opušča. Kar ni najbolj nujno, se ne zamenja ali popravi," je opozoril.

Treba se je prilagoditi sodobnim potrebam in pričakovanjem tujih gostov

Poudaril je tudi, da je prav tako velik problem slovenskega hotelirstva dejstvo, da velika večina hotelov ni vpeta v mednarodno standardizacijo. Zato ne delujejo po sodobnih standardih, ki pa znatno povečujejo zadovoljstvo gosta. A tudi, če niso člani nobene svetovne hotelske verige, bi se morali slovenski hoteli, da bi postali konkurenčni, prilagoditi sodobnim potrebam in pričakovanjem tujih gostov. Le tako bi postali dovolj privlačni in kakovostni za tuje goste, ki jih v tujini razvajajo razni Hiltoni in Sheratoni, v Slovenijo pa bi prišli le, če bi bila ponudba tukajšnjih hotelov na enaki ravni. Po Jamnikovih besedah so takšni gostje navajeni plačevati več sto evrov na noč, kar bi ustvarilo dodatno vrednost v slovenskem turizmu.

"Slovenskim hotelom primanjkuje globalnih sodobnih standardov in s tem atraktivnosti, da bi lahko dosegli višjo dodano vrednost. Vsekakor so takšni standardi povezani s prenekatero naložbo, ne nujno s temeljito prenovo. Prav tako slovenskim hotelom primanjkuje stalen nadzor kakovosti, saj lahko edino na tak način zagotavljajo stalno kakovostno storitev tako na področju funkcionalne kot tehnične kakovosti," ocenjuje Jamnik.

Meni tudi, da Slovenija ne potrebuje novih hotelov, dovolj je, da obstoječe objekte na dobrih lokacijah prenovimo skladno z globalnimi standardi. Zneski tovrstnih naložb so po njegovih besedah na žalost zelo visoki. Če bi želeli srednje velik hotel spremeniti v hotel odmevne svetovne blagovne znamke kategorije štirih zvezdic, pa veriga zahteva prenovo v vrednosti najmanj 25.000 do 30.000 evrov na sobo, povrh pa še prenovo skupnih prostorov. Zaradi tako visokih zneskov potrebuje slovensko hotelirstvo nov zagon z investitorji, ki bodo imeli poleg kupnine tudi denar za tovrstne prenove, in ki bodo dolgoročno razvijali svoje hotele skupaj z razvojem destinacije, v kateri se nahajajo. Hotel se, tako Jamnik, zdravo razvija na trgu le v primeru, da neprestano vlaga v stalne izboljšave za goste.

Prodaja se veliko hotelov

Sicer pa je trenutno na slovenskem hotelskem trgu zelo živahno. Prodaja se namreč veliko hotelov. Novi lastnik hotelov v Rogaški Slatini družba SLKI, ki je v lasti ruskih državljanov Sergeja Katsieva in Ljudmile Katsieve, naj bi temeljito obnovil Grand Hotel Rogaška, Hotel Strossmayer in Hotel Styria.

Jamnik pričakuje, da bo bodoči kupec enako storil z Union hoteli v Ljubljani. "Takšna poslovna logika bi bila za slovenski turizem najboljši scenarij, saj si želimo čim več urejenih in atraktivnih hotelov, ki bodo prispevali k dvigu kakovosti slovenske turistične ponudbe. Upamo, da novi lastniki ne bodo imeli kakšnih drugih kratkoročnih interesov, saj bi to pomenilo slabše razmere za naš turizem," je še dejal Jamnik.