Davčne blagajne, o katerih se je v Sloveniji začelo govoriti pred približno štirimi leti, bodo v letu 2015 očitno le ugledale luč sveta. Vlada Mira Cerarja njihovo uvedbo napoveduje do jeseni, medtem pa bo na davčnem področju uveljavljenih še kar nekaj drugih novosti.
V letu 2015 prihajajo davčne blagajne
Slovenija
Potem ko je bilo v letu 2014 sprejetih kar nekaj ukrepov v boju zoper sivo ekonomijo ter utajevanje davkov, ki po podatkih Finančne uprave RS (Furs) dajejo dobre rezultate, je vlada v začetku decembra napovedala tudi uvedbo t.i. pravih davčnih blagajn. Finančni minister Dušan Mramor jih želi uvesti do 1. septembra 2015.
Davčna blagajna je običajna registrska blagajna, ki je nadgrajena s posebno nadzorno enoto, ki beleži izdane račune, kar onemogoča naknadno spreminjanje podatkov na izdanih računih. Odstopanja bodo nato podvržena posebnemu davčnemu nadzoru. Različnim gospodarskim subjektom, ki poslujejo z gotovino, se bo tako onemogočilo, da bi prevzeli plačilo, pozneje pa račun iz blagajne izbrisali oz. ga popravili.
Davčne blagajne je vlada napovedovala že v začetku leta 2011, ko je ocenjevala, da davčni zavezanci ki poslujejo z gotovino, utajijo okoli 130 milijonov evrov davka na dodano vrednost letno. Po takratnem predlogu bi morali zavezanci davčne blagajne uvesti s 1. januarjem 2012, a tudi zaradi nasprotovanja gospodarstva je vlada te načrte opustila in sredi leta 2013 uvedla nekaj milejšo različico, namreč prepoved uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov na računih.
Poostren inšpekcijski nadzor
Hkrati s tem ukrepom so inšpektorji tudi zaostrili nadzor nad izdajanjem računov in rezultati so bili hitro vidni. Vlada se je lahko pohvalila z višjimi prilivi v proračun in po oceni Fursa je bilo mogoče 100 milijonov evrov, kolikor so jih dodatno pobrali v letu dni, pripisati prav ukrepom na področju gotovinskega poslovanja.
Ta sistem pa se bo v letu 2015 zaostril. V skladu z novelo zakona o davčnem postopku, ki jo je DZ sprejel novembra, se namreč ukinjajo klasični paragonski bloki, ki jih danes še uporabljajo tisti ponudniki blaga in storitev, ki za izdajo računov ne uporabljajo elektronskih naprav.
Od 31. januarja pri gotovinskem poslovanju računov na paragonskih blokih ne bo več dovoljeno izdajati. Namesto tega bodo morali zavezanci kupiti vezano knjigo računov, pred začetkom uporabe pa jo preko sistema eDavki potrditi pri Fursu. Potrditev vezane knjige računov bo mogoča tudi osebno na vseh finančnih uradih.
Dan pozneje bo uveljavljena še ena novost, ki jo je na predlog Cerarjeve vlade potrdil DZ. Uvedeno bo plačevanje polnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi za študentsko delo, kar bo prav tako prineslo nekaj dodatnih prilivov v proračun.
Ma kaka kriza .