Z novelo zakona se bosta javni zavod Kobilarna Lipica in družba Lipica Turizem, ki v Lipici izvaja tržno-turistično dejavnost, znova združila v enovito podjetje. Tako je veljalo že pred letom 2014, ko je na podlagi negativnega mnenja računskega sodišča iz leta 2012 prišlo do razdružitve.

Obe podjetji sta v lasti države, sodelovanja med njima pa praktično ni, je popoldne med razpravo v imenu predlagateljev pojasnil Marko Ferluga (SMC). Še posebej se mu zdi nesprejemljivo, da Lipico ločujejo tudi fizične pregrade.

"Želimo omogočiti možnost enovitega, celovitega vodenja in upravljanja območja kobilarne ter v okviru javnega zavoda dopustiti tudi izvajanje tržne dejavnosti," je dejal Ferluga ter poudaril, da predlog ne posega na področje konjerejske in konjeniške dejavnosti ter varstva kulturne dediščine.

Skrb za lipicanca je okvir za razvoj turizma

Aleš Cantarutti z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo se je strinjal, da je razvojni potencial Lipice izredno velik, a neizkoriščen. Spremembe se mu zdijo nujne, predlog zakona pa se mu zdi dobra osnova zanje.

V poslanskih skupinah SD, NSi in NP so bili bolj zadržani, čeprav so dejali, da noveli zakona ne bodo nasprotovali. "Če bomo poskrbeli za lipicanca, potem bomo postavili tudi okvir za razvoj turizma. A če bomo razmišljali obratno - da je treba najprej poskrbeti za turizem in šele potem za kulturno in naravno dediščino, potem smo storili napako," je posvaril Jan Škoberne (SD).

Prav tako predlogu novele zakona niso nasprotovali v NSi, katere poslanka Iva Dimic je dejala, da so spremembe v kobilarni nujne. A obravnavani dokument je po njenih besedah rezultat političnih bojev znotraj koalicije - konkretno med SD in SMC. Zato ga tudi ni vložila vlada, kar bi bila normalna koalicijska pot, je ugotovila.

Največja investicija države

Novele zakona pa niso podprli poslanci SDS in ZL. Kot je pojasnila Violeta Tomić (ZL), se bojijo, da bo prevladal turistični del, saj se z novelo zakona prenaša pristojnost nad Lipico s kmetijskega na gospodarsko ministrstvo, ki je sicer pristojno za turizem, ne pa tudi rejo konj. "Zato je toliko večja bojazen, da bo prevladal turistični del in se bo zmanjšala čreda, ali pa bo prišlo do privatizacije Lipice," je dejala.

Ferluga je prenos pristojnosti nad Lipico med drugim pojasnil tudi z dejstvom, da je z gospodarskega ministrstva prišla največja investicija države v Lipico vse od osamosvojitve dalje. Ta rešitev se zdi smiselna tudi Cantaruttiju, saj bo gospodarsko ministrstvo pretežno pristojno za celovito reorganizacijo Lipice. Postopoma pa se bo iz vloge upravljalca umaknilo, je dejal.