V Združenju slovenskih žičničarjev, kjer se zavzemajo za spremembe zakona o varnosti na smučiščih, so opravili analizo podatkov o poškodbah na devetih največjih slovenskih smučiščih v zadnjih dveh smučarskih sezonah.

V Avstriji letno od 45 do 50 nesreč na smučiščih s smrtnim izidom, v Sloveniji zadnji dve sezoni po ena

Iz podatkov združenja žičničarjev izhaja, da se je na slovenskih smučiščih v povprečju na 1000 smučarjev zgodila 0,929 poškodba ali ena poškodba na 1077 smučarjev, kar je po navedbah združenja popolnoma primerljivo z drugimi smučišči v alpskem prostoru. "Torej lahko trdimo, da so slovenska smučišča, kar zadeva število poškodb, vsaj tako varna kot smučišča v drugih alpskih državah," navajajo na združenju.

V Avstriji, kjer je sicer precej več smučarskih središč kot v Sloveniji, se v povprečju letno zgodi od 45 do 50 nesreč s smrtnim izidom, navajajo na združenju in ob tem dodajajo podatek, da v zadnjih letih na slovenskih smučiščih ni bilo nesreč s smrtnim izidom.

A so podatki ministrstva za notranje zadeve oz. policije nekoliko drugačni. Kažejo, da je lani v primerjavi s prejšnjimi tremi sezonami precej naraslo število nesreč na smučiščih, ki so jih obravnavali policisti. Lansko, za smučanje ugodno sezono, so jih obravnavali 90, v za smučanje manj ugodni sezoni 2013/2014 so jih obravnavali 50.

V sezoni 2012/2013 so policisti obravnavali 62 nesreč, sezono prej 59 in v sezoni 2010/2011 skupno 81 nesreč. V zadnjih dveh sezonah je po podatkih policije zaradi nesreč na slovenskih smučiščih umrla po ena oseba, pred tem se v dveh sezonah ni zgodila nobena nesreča s smrtnim izidom, v sezoni 2010/2011 pa sta zaradi nesreč na smučiščih življenje izgubili dve osebi.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, podrobnih podatkov o tem, na katerem smučišču in kdaj se je zgodila nesreča s smrtnim izidom, v zbrani statistiki ne beležijo, ob tem pa glede na drugačne podatke Združenja slovenskih žičničarjev opozarjajo, da lahko smrt zaradi nesreče na smučišču nastopi tudi kasneje v bolnišnici, in torej ne na smučišču.

Po podatkih policije se letno na slovenskih smučiščih poškoduje skoraj 1000 ljudi, razlogi za to pa so ponavadi nepazljivost, neznanje, nespretna vožnja, objestnost, nezadostna vzdržljivost in fizična pripravljenost, vožnja zunaj urejenih in označenih smučarskih prog, neprilagojena hitrost smučanja in podobno.

Za varnost na smučiščih primarno odgovorni upravljavci, policisti prisotni izjemoma

Primarno so za varnost na smučiščih odgovorni upravljavci smučišč s svojimi nadzorniki smučišč, so za STA poudarili na ministrstvu za notranje zadeve. Nadzornikom zakon o varnosti na smučiščih nalaga številne pristojnosti, med drugim lahko smučarju odvzamejo tudi vozovnico, če ta smuča nevarno oz. s tem ogroža ostale smučarje.

Prisotnost policistov na smučiščih je bolj izjema kot pravilo, pogosteje pa policisti opravljajo naloge na smučiščih ob koncu tedna, med prazniki in v času šolskih počitnic. Zakon pooblašča policiste predvsem za nadzor nad smučanjem pod vplivom alkohola ali prepovedanih psihoaktivnih snovi, navzoči pa so tudi pri ogledih krajev hujših nesreč na smučiščih.

V Združenju slovenskih žičničarjev so sicer sprožili postopke za spremembo zakona o varnosti na smučiščih, je STA povedal predsednik združenja Ernest Kovač. Slovenija je po njegovih navedbah edina v alpskem svetu, ki ima takšen zakon, drugje to rešujejo s kazenskim ali obligacijskim zakonikom.

V Sloveniji zakon upravljavcem po Kovačevih besedah določa zelo restriktivne pogoje in s tem povečuje stroške obratovanja, saj morajo upravljavci smučišč poskrbeti za določeno število usposobljenih nadzornikov in reševalcev, ki morajo biti stalno prisotni na smučiščih. Na združenju med drugim menijo, da bi bilo smiselno funkciji reševalca in nadzornika združita, s čimer bi prispevali k racionalizaciji stroškov, a ne bi vplivali na varnost na smučiščih, je povedal Kovač.

Smučar naj smučanje prilagodi razmeram na smučišču in naj ne ogroža sebe in drugih

Policija ob začetku smučarske sezone opozarja na previdnost na smučiščih in ob tem izpostavljajo mednarodno veljavna vedenjska pravila, poznana kot Fis pravila. Ta med drugim pravijo, da se mora smučar obnašati tako, da ne ogroža ali poškoduje drugega. Ne sme voziti na pamet, hitrost pa mora prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču.

Obiskovalci smučišč morajo biti strpni do drugih smučarjev, deskarjev, posebno pa do otrok, ki so nepredvidljivi. Problematični so tudi smučarji začetniki, ki imajo velikokrat staro opremo, ker jim vsi zagotavljajo, da je zanje dovolj dobra. A to ne drži, opozarjajo na policiji. Prav začetniki, ki smuči še ne obvladajo, naj imajo dobre smuči z ostrimi robovi, predvsem pa z drsnimi vezmi v odličnem stanju.

Policisti opozarjajo tudi, da na smučiščih ni dovoljeno sankanje. Sankaške proge so ločene od smučarskih in so tudi posebej označene.