Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je izrazila zadovoljstvo, da je Slovenija v sklopu prvih članic EU, ki so jim v Bruslju odobrili operativni program. Ta je ena od dveh ključnih podlag za črpanje evropskih sredstev v sedemletnem obdobju.

Slovenija se je tokrat odločila, da za razliko od proračunskega obdobja 2007-2013, v okviru katerega lahko članice unije sredstva črpajo do konca 2015, tokrat oblikuje en sam operativni program. Do zdaj so bili namreč programi trije.

Podobno so se v uniji odločile Latvija, Litva, Estonija, Finska, Danska, Ciper, Avstrija, Luksemburg in Hrvaška. Ostale države so v Bruselj poslale več operativnih programov.

Za zdaj je komisija postopke potrjevanja operativnih programov končala še pri Danski, Latviji, Litvi, Estoniji, Nizozemski, Finski in Hrvaški.

Ministrstva bodo lahko razpise objavila že v prvi polovici 2015

Smerkoljeva je ob prejetem sklepu iz Bruslja ponovila že večkrat izraženo napoved, da bodo lahko resorna ministrstva že v prvem polletju 2015 objavila javne razpise, upravičenci pa bodo tako lahko kandidirali za sredstva.

Evropska komisija je Sloveniji konec oktobra že potrdila partnerski sporazum za obdobje 2014-2020, ki je bil prvi od dveh ključnih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v novem obdobju. V tem je Slovenija opredelila 11 ciljev, kamor bo razvojna sredstva investirala, je danes pojasnila sekretarka.

Operativni program pa predstavlja izvedbeni dokument za izvajanje kohezijske politike, v njem pa so opredeljena prednostna področja, v katera bo Slovenija vlagala sredstva v naslednjih sedmih letih. Program ima 12 prednostnih osi, država pa bo sredstva črpala iz treh skladov, in sicer iz kohezijskega sklada, socialnega sklada in sklada za regionalni razvoj. Skupaj bo imela v tekočem sedemletnem obdobju na voljo okoli 3,2 milijarde evrov.

Slovenija razdeljena v dve kohezijski regiji

Slovenija bo imela v tem obdobju dve kohezijski regiji. Vzhodni kohezijski regiji bo pripadlo približno 1,26 milijarde evrov sredstev, zahodni pa približno 845 milijonov evrov sredstev. Obe regiji se bosta medtem potegovali za projekte v kohezijskem skladu, vredne 1,05 milijarde evrov.

Večina sredstev, več kot milijardo evrov, bo namenjenih za raziskave in razvoj, povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, podpori prehoda gospodarstva na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Drugi večji del, približno pol milijarde evrov, bo investiran v "mehke vsebine", kot so znanje, mobilnosti in aktivno staranje, še vedno bo precej denarja na voljo tudi za infrastrukturo in okoljske projekte.

Vlada se je pri pripravi dokumenta soočala s številnimi pomisleki predstavnikov občin v obeh kohezijskih regijah - zahodni in vzhodni. Sveta obeh regij sta predlogu operativnega programa po številnih usklajevanjih minuli svoje soglasje dali tik pred potrditvijo na vladi.