V ZSSS upajo, da vladajoči politiki v novem letu ne bodo hodili po zgrešeni poti zniževanja življenjskega standarda, ki so jo ubirali zadnjih sedem let, temveč se bodo podali na novo pot.

"Želimo si, da bi politiki tako odločenost, kot so jo pokazali pri dokapitalizaciji bank, pokazali tudi pri dokapitalizaciji standarda delavcev, upokojencev, mladih," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik zveze Dušan Semolič. Namesto tega, kaj ljudem vzeti, se morajo vprašati, kaj jim dati, je poudaril.

Po njegovih besedah ljudi ne more povezovati želja, da se javnofinančni primanjkljaj zniža na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, temveč denimo naloga, da se brezposelnost spusti pod osem odstotkov in ljudem, ki bi radi delali, zagotovi kakovostna nova delovna mesta.

Semolič je v nadaljevanju predstavil več konkretnih zahtev ZSSS v letošnjem letu. Od vlade med drugim najpozneje februarja pričakujejo odločitev za izredno uskladitev pokojnin z rastjo bruto domačega proizvoda. Pokojnine so zamrznjene že več let, življenje upokojencev pa je zelo težko, je poudaril.

Poleg tega mora Slovenija končno dobiti sistem dolgotrajne oskrbe za starejše ljudi, je menil.

V ZSSS so marsikaj pripravljeni storiti tudi, da pride do spremembe definicije minimalne plače in se iz nje izvzame dodatke. Minimalna plača namreč sedaj ni denimo nič višja, četudi delavec dela ponoči ali ob nedeljah in praznikih, kar je, tako Semolič, krivično.

V zvezi s plačami na splošno pričakujejo, da ne bodo rasle le z rastjo življenjskih stroškov, temveč v delu tudi z rastjo produktivnosti.

Prav tako premike v prid delavcev pričakujejo na področju dobičkov podjetij, ki da gredo zdaj pogosto v dividende in davčne oaze. Znano je sicer, da se ZSSS zavzema tudi za zvišanje davka od dohodka pravnih oseb, ki je zdaj med najnižjimi v EU.

"Upamo, da bodo v vladi spremenili odnos do razprodaje dobrih državnih podjetij," je nadaljeval Semolič. Del dobičkov teh podjetij gre v proračun, je spomnil in opozoril na nesprejemljivo prakso novih lastnikov, ki v imenu optimizacije klestijo stroške z ukinjanjem delovnih mest. Tak proces privatizacije je treba ustaviti, se dogovoriti o strategiji upravljanja državnega premoženja in prek sprememb prevzemne zakonodaje zaščititi interese zaposlenih, je zatrdil.

Zahtevajo spremembo stečajne zakonodaje

V ZSSS zahtevajo tudi spremembe stečajne zakonodaje, tako da ta pri poplačilu upnikov ne bo več favorizirala bank, temveč delavce. Stranski učinek tega ukrepa naj bi bil tudi večji trud bank, da podjetje preživi.

Na področju sociale se je Semolič zavzel za zvišanje minimalnega osebnega dohodka, ki je podlaga za znesek denarne socialne pomoči. Trenutno je tako nizek, da pospešeno povečuje revščino, je posvaril.

Veliko pričakuje tudi od socialnega dialoga, s katerim naj bi se dalo poiskati pot do drugačnega, boljšega življenja. Prav zato verjame v socialni sporazum in upa, da bo tokrat vendarle podpisan.

Izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič je v nadaljevanju omenil še dve zahtevi ZSSS: zagotovitev sredstev za plačana pripravništva in spremembe pri regulaciji na področju izdajanja obrazcev za napotitve delavcev v tujino. Trenutno lahko namreč delodajalec, ki je podjetje ustanovil "včeraj", delavca že "jutri" napoti v tujino. Ta se nato brez plačila vrne domov, delodajalec pa vmes izgine, je pojasnil Lukič.

Generalni sekretar ZSSS Pavle Vrhovec je medtem izpostavil, da se bodo morali sprememb lotiti tudi v zvezi. Po njegovih besedah bodo morali začeti spreminjati mišljenje in se vrniti h koreninam sindikalnega gibanja, tako da se delavci ne bodo več spraševali, kaj bodo imeli od tega, če se včlanijo v sindikat, temveč, kaj bodo sploh še imeli od pravic, če tega ne storijo.