Prejšnji teden je Slovenijo pretresla zgodba o celjskih otrocih, ki jim je pri kosilu zapiskala kartica, če računi niso bili plačani. Šola je tak sistem imela že leta, ogorčenje javnosti pa je vodstvo prisililo v to, da ga umakne, piše v Financah Rok Pikon.
Revščina je v Sloveniji postala velika težava
Slovenija
Ogorčenost je bila upravičena, račune bi morali plačati starši - staršem bi moralo piskati, ne otrokom. Čeprav otrokom zdaj ne piska več, težava ostaja - in to so neplačani računi. Starši morajo plačati šoli, da ta plača hrano dobaviteljem.
A kaj, če starši ne morejo plačati kosila otrokom? Zato imamo socialno državo. Če to, da bi imeli vsi otroci hrano, ni ena izmed prioritet socialne države, potem je bolje, da se socialne države sploh ne gremo in ljudem pustimo denar, ki ga država izpuli prek davkov.
Da bi vsem otrokom vsak dan plačali kosilo, bi potrebovali nekaj več kot 90 milijonov evrov. To bi bil za Slovenijo visok strošek, ker država nima denarja. Ali je prav, da 25-letnemu študentu, ki ima svoj avto, subvencioniramo kosilo v tajski restavraciji, kamor sicer hodijo ljudje na poslovna kosila? Je prav, da poslancem omogočimo kosila po manj kot štiri evre?
Revščina je v Sloveniji postala velika težava
Revščina je v Sloveniji postala velika težava, s katero se veliko ljudi ukvarja tudi prostovoljno. Ljudje v civilnih iniciativah zbirajo hrano in denar za revne, imamo program botrstva, kjer ljudje in podjetja pomagajo revnim. To je vredno vsake pohvale in tudi kaže, da so ljudje pripravljeni pomagati. To bi morali početi poslanci v parlamentu.
Ko smo poslance vprašali, kaj bodo naredili, da rešijo vprašanje lačnih otrok, smo dobili medle odgovore. Spoštovana vlada, v upravljanje vam vsako leto dajemo okoli osem milijard evrov. Porabite devet milijard in ob tem so nekateri otroci še vedno lačni. Se vam zdi, da delate dobro, sprašuje komentator.