Po težavah z arbitražo in razgaljenih nepravilnostih na veleposlaništvih Slovenije v tujini se je povečal pritisk na zunanjega ministra Karla Erjavca, vse pogostejši so pozivi k odstopu, v DZ pa se že omenja tudi vložitev interpelacije. Tokratna raziskava Dela razkriva, da je 40 odstotkov vprašanih za njegov odstop, 34 odstotkov pa Erjavca podpira.
POZIVI K ODSTOPU: Slovenci podpirajo Erjavčevo zamenjavo
Slovenija
Ob vprašanju, ali se strinjajo, da bi moral zunanji minister odstopiti zaradi nagrmadenih težav v slovenski diplomaciji in ob težavah z arbitražnim postopkom, takšne pozive večina podpira (40 odstotkov). Z njimi se jih ne strinja dobra tretjina, dobra četrtina pa se jih ni znala opredeliti. Da so dileme ob vprašanju usode Karla Erjavca velike, po navedbah Dela potrjuje tudi naslednje vprašanje, ali bi vprašani podprli Erjavčevo zamenjavo ali njegov odstop, čeprav bi to pomenilo padec vlade in začetek politične krize. V tem primeru Erjavčeve zamenjave ne bi podprlo 36 odstotkov anketiranih, 34 odstotkov bi kljub posledicam podprlo njegovo zamenjavo, preostalih 30 odstotkov pa se ni znalo opredeliti.
Upokojenci Erjavca ne dajo
Čeprav tokratna anketa Dela nakazuje, da bi večina javnosti najraje videla odstop zunanjega ministra Karla Erjavca, je treba opozoriti na dve dejstvi. Prvič, da je veliko takšnih, ki se z Erjavčevo zamenjavo na mestu prvega človeka slovenske diplomacije ne strinjajo. Drugo dejstvo, ki je razvidno iz rezultatov ankete, pa je, da se s pozivi k odstopu ali zamenjavi ne strinjajo upokojenci in podporniki DeSUS. To napeljuje k utemeljeni domnevi, da Erjavec kljub vsem težavam zaradi delovanja na zunanjepolitičnem področju med svojo volilno bazo še vedno uživa visoko podporo, piše Delo.
V anketi so tudi vprašali, kako anketiranci ocenjujejo Erjavca kot zunanjega ministra in kako kot politika. Na podlagi dobljenih rezultatov so ugotovili, da javnost Erjavca bolje ceni kot politika in slabše kot ministra za zunanje zadeve. Kot dobrega ministra ga ocenjuje dobra petina vprašanih, kot slabega 44 odstotkov, ne dobro ne slabo pa skoraj četrtina. Kot dobrega politika ga ocenjuje 27 odstotkov vprašanih, kot slabega dobra tretjina, ne dobro ne slabo pa dobra četrtina vprašanih.
Slovenska diplomacija ne uživa ugleda
Ob koncu ankete je Delo zanimalo tudi mnenje anketirancev o ugotovitvah nadzornih postopkov nad poslovanjem slovenskih veleposlaništev v tujini. Velika večina se strinja, da je ugotovljeno nedvomno negospodarno ravnanje z javnim denarjem. Samega delovanja slovenske diplomacije pa vprašani ne cenijo prav visoko - da dela dobro, jih meni 13 odstotkov, da slabo, 42 odstotkov, slaba tretjina pa jih meni, da slovenska diplomacija ne dela ne dobro ne slabo.
S takšnim ukrepom bi se sanirali šele čez dobrih 10 let! Brez - bodo pravnuki znali povedat.