Sogovornika Pahor in Horvat sta se na današnjem delovnem pogovoru strinjala, da je osnovni cilj vseh ravnanj Slovenije nadaljevanje dela arbitražnega sodišča in izrek sodbe o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško. Po mnenju Pahorja je bila nedavna odločitev Hrvaške o enostranskem izstopu iz arbitražnega sporazuma nesorazmerna. Slovenija namreč sprejema vse potrebne odločitve, ki bodo omogočile nepristransko delo arbitražnega sodišča. V tem smislu naj vlada glede imenovanja arbitra sprejme odločitev, ki bo omogočila sodišču nepristransko delo in izrek sodbe, navajajo v predsednikovem uradu.

Prav tako sta se Pahor in Horvat strinjala, da je imela sklenitev arbitražnega sporazuma velik pomen za ureditev odnosov med sosednjima državama in za krepitev vsestranskega sodelovanja in zaupanja. Sporazum, ki je veljavna mednarodna pogodba, registrirana pri Združenih narodih 25. maja 2011, je še vedno vzor za reševanje mejnih in drugih odprtih vprašanj med državami na območju razpadle Jugoslavije, poudarjajo v predsednikovem uradu.

Nepredvidljive posledice za Evropo

Politika enostranskega odstopanja od pogodb bi po njuni oceni "ogrozila obstoječo pravno, politično in varnostno arhitekturo odnosov v tem delu Evrope in imela nepredvidljive posledice za njeno stabilnost in za proces širitve Evropske unije". Posebno težo arbitražnemu sporazumu daje tudi dejstvo, da smo ga Slovenci junija 2010 potrdili na referendumu. Zato bi morala biti Hrvaška pri svojih odločitvah glede tega sporazuma toliko bolj pozorna, navajajo.

Bistvo sporazuma je v tem, da je omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo in določil postopek za določitev meje med sosednjima državama, je še spomnil Pahor. Ob hrvaški enostranski odločitvi pa bi se po njegovem mnenju "lahko ustvaril vtis, da je Hrvaška ratificirala to pogodbo predvsem zato, da je postala članica EU, ne pa tudi, da bi arbitražno sodišče dejansko določilo mejo med državama v skladu z načeli tega sporazuma".