Referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi ne bo. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma ni v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki se strinjajo, da gre za zakon o nujnih ukrepih na področju varnosti, referendum o takšnem zakonu pa ni dopusten.
NUJNI UKREPI PREVAGALI: Referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi ne bo
Slovenija
Kot v odločbi ugotavljajo ustavni sodniki, dopolnitve zakona o obrambi ustvarjajo zakonsko podlago za sprejetje ukrepov, za katere DZ ocenjuje, da utegnejo biti glede na obstoječe okoliščine pri nadzoru državne meje že v kratkem času nujni. DZ je tako ocenil, da mora za sprejetje teh ukrepov nujno vzpostaviti zakonsko podlago. Ob tem ustavno sodišče poudarja, da je za ugotovitev tveganj in ogrožanja varnosti in s tem povezanih elementov nujnosti ukrepov pristojen DZ. Ustavno sodišče pa lahko ocenjuje le, ali so njegove ugotovitve in utemeljitve nujnosti ukrepov razumne.
Zakon nujen za zagotavljanje varnosti
Ustavni sodniki ne dvomijo "o razumnosti ocene DZ, po kateri se uporaba ukrepov, ki jih omogočajo dopolnitve zakona o obrambi, lahko že v kratkem izkaže za nujno za zagotovitev varnosti", so zapisali v odločbi.
Takšne ocene pobudnica referenduma, odgovorna urednica Radia Študent Martina Dervarič, s svojimi splošnimi navedbami o nasprotnem tudi ni izpodbila, so še poudarili. Kot so dodali, z zatrjevanjem, da gre v prvi vrsti za humanitarno krizo, tega ne more izpodbiti. Tudi v takem primeru se namreč od državnih organov, katerih naloge so zagotavljanje varnosti, pričakuje, da te naloge odgovorno izvajajo.
Odločitev sprejeta soglasno
Ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno, še poudarjajo, da brez ustrezne zakonske podlage nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti ne bi bilo mogoče izvesti. Zato gre pri dopolnitvah zakona o obrambi za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti. O uveljavitvi takšnega zakona pa referendum v skladu z 90. členom ustave ni dopusten. Ta člen namreč določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.
Poslanci so sredi oktobra z dopolnjenim zakonom ob obrambi omogočili, da bi zaradi begunske krize vojakom podelili nova pooblastila, s katerimi bi ti lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic. Vendar je skupina državljanov na pobudo Radia Študent začela referendumski postopek. DZ je razpis referenduma zavrnil, a so njegovi pobudniki na ustavno sodišče podali pritožbo na ta sklep DZ.
Navadna pobalinska igrica kdobokoga, ki so se je šli pobalini Radia Študent, namesto da bi zavihali rokave in šli pomagat z begunci. Seveda, lažje se je iti salonske človekoljube in zavzeti pozo apriori upornikov.
Regional priporoča
Zadnje iz goriške
Več kronike
UKRAJINA IZVEDLA OBSEŽEN RAKETNI NAPAD: Uničena je letalska baza na Krimu (FOTO, VIDEO)
U.G.
-
včeraj ob 20:45
mag. Matevž Krivic, 19.11.2015 Pravna praksa, 45-46/2015
Kakšno vlogo ima lahko vojska v demokratični državi? Je s svojim osebjem in tehniko lahko uporabljena tudi kot pomoč pri naravnih nesrečah? Težko bi našli razumnega človeka, ki bi rekel, da ne. Kaj pa pri policijskem "obvladovanju skupin in množic" - danes begunskih iz tujine, jutri lahko domačih? To pa seveda ni več humanitarna dejavnost, ko v hudi stiski celo pomanjkanje izrecne ustavne podlage za tako uporabo vojske nikogar ne moti. Pri uporabi vojske proti civilistom, naj bodo tujci ali domačini, bi morali takoj zazvoniti vsi alarmni zvonci. Pa niso, smo zaspali. Ko je leta 2004 politika v Zakon o obrambi mirno "vtihotapila" odstavek o sodelovanju s policijo (brez policijskih pooblastil) "pri širšem varovanju državne meje", so v evforiji takratnega usklajevanja našega pravnega reda s pravnim redom EU to očitno vsi spregledali. Ko se leta 2015 ta dotlej skrita in neopažena "rakava celica" zbudi in začne rasti, pa je skrajni čas za odločno ukrepanje.