Raziskavo, v kateri je sodelovalo 240 mladih, starih od 15 do 29 let, iz vsake od sosednjih držav po 60, so izvedli Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, celovška Slovenski znanstveni inštitut in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik ter tržaški Slovenski raziskovalni inštitut.

Med mladimi zamejci v Avstriji je na vprašanje, ali bi se bili pripravljeni preseliti v Slovenijo, pritrdilno odgovorilo 53,3 odstotka vprašanih, na Hrvaškem 76,7 odstotka. V Italiji je bilo takih 58,3 odstotka, na Madžarskem pa 60 odstotkov.

Mladi v zamejstvu v vseh štirih državah tudi delijo svoje največje vrednote, saj so v vseh štirih državah med 22 vrednotami na prvo mesto postavili družino. Na Hrvaškem sledita prijateljstvo in poštenje. Na zadnje mesto se je med zamejci na Hrvaškem uvrstil razvoj slovenske manjšine, pred njo pa etnična pripadnost.

Slovenstvo je omejeno predvsem na starejšo populacijo

Primerjavo vrednot mladih je moč po navedbah urednice raziskave Vere Kržišnik-Bukić zaokrožiti tudi z indikatorjem jezika, v katerem so mladi zamejci izpolnjevali vprašalnik. V Avstriji in Italiji so ga vsi izpolnili v slovenščini, na Hrvaškem je bilo takih 66,7 odstotka, na Madžarskem pa zgolj 6,7 odstotka.

Kot v raziskavi še navaja Kržišnik-Bukićeva, je tudi med mladimi v zamejstvu moč opaziti, da je splošni delež mladih v vseh štirih sosednjih državah v stalnem upadanju. Tokratna raziskava je tudi dokazala trend krčenja pojava slovenskega narodnega manjšinstva zlasti na Hrvaškem in na Madžarskem. Slovenstvo je tako omejeno na predvsem starejšo generacijo, medtem ko med mladimi narodna pripadnost ni ocenjena kot pomembnejša vrednota. Delež mladih se tako predvsem na Hrvaškem kot Madžarskem zmanjšuje hitreje kot ti dve slovenski manjšini sami. V Italiji in Avstriji so razmere drugačne, opazna so prizadevanja mladih v smeri krepitve slovenskega jezika in slovenstva nasploh.

Pričujoča raziskava je prva od štirih o položaju mladih v slovenskem zamejstvu.