Ko begunci dobijo status in se izselijo iz azilnega doma, nimajo sredstev za preživljanje in čakajo na pridobitev socialne pomoči. Od vložitve prošnje za pomoč do prvega nakazila traja najmanj mesec dni, včasih mesec in pol. V tem času se morajo begunci znajti.

Od upravitelja integracijske hiše sta iraška in sirska družina sicer dobili paket Rdečega križa. Nevladne organizacije so začele dostavljati hrano, higienske pripomočke in posteljnino. A težava je sistemska.

Država, ki nekatere begunce sprejme v okviru premestitvenih kvot in jih sama pripelje v Slovenijo ter jim podeli status begunca, jih za mesec dni pusti na hladnem. Podobno kot sirski in iraški družini naj bi se zgodilo v Mariboru že več deset beguncem. Vse kaže, da se bo problem še povečal, saj naj bi Slovenija iz Grčije in Italije prevzela nove begunce, ki prihajajo tudi po drugih poteh.

In kod je odgovoren? Ministrstvo za notranje zadeve naj bi odgovornost prelagalo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je pristojno za izplačevanje socialnih pomoči. Po stari slovenski birokratski navadi, torej.

Na spodnjem videoposnetku je petletni deček, ki ga je v svoj objektiv ovekovečil lokalni fotoreporter v mestu Alep po bombnem napadu. Deček sedi v reševalnem vozilu. Vidi se, da je v šoku. Njegovo hišo so pravkar bombardirali. Prekrit je s prahom in osupel. Ne joka, v vozilu pa reševalci prinašajo še druge ranjene otroke. Kot je povedal zdravnik iz bolnišnice, kjer so dečka sprejeli, je bil v takem šoku, da ni niti enkrat zajokal. Zaradi lažjih poškodb so v bolnišnico sprejeli tudi njegovo sestro, brata in očeta. Fantek je preko video posnetka, ki kroži po spletu, postal nov simbol vojne v Siriji.