Na gradu, ki je bil v celoti obnovljen med letoma 2010 in 2012, danes organizirajo poslovne in protokolarne dogodke, poskrbijo pa tudi za pripravo slavnostnih osebnih dogodkov, kot so poroke, zaroke in osebni jubileji. Občasno grad odprejo tudi za oglede, je za STA povedal namestnik direktorice gradu Franci Jagodic.

Zanimanje za namestitev vsako leto višje

V gradu se nahaja 11 apartmajev in sob, več salonov različnih stilov in dve grajski vrtni terasi. Gostje imajo tako možnost nastanitve v eni izmed grajskih soban, ki so še vedno opremljene tako kot za časa zadnjega lastnika Rada Hribarja in njegove žene Ksenije. Zanimanje za namestitev je vsako leto večje, pri čemer pa, kot je povedal Jagodic, zaenkrat prevladujejo tuji gostje.

Grad je obdan z manjšim jezerom in parkom, kjer se med drugim nahaja Hribarjevo golfišče. To je bilo za časa zakoncev Hribar del družabnega stičišča in zbirališča tedanjih slovenskih gospodarstvenikov, imenitnežev in umetnikov. Tako se je po njuni zaslugi na zelenicah okoli Strmola in ob jezeru že pred vojno tudi v Sloveniji igral golf. V vitrinah gradu še danes hranijo njuno opremo.

Na voljo kar tri konferenčne dvorane

Pod grajskim objektom so tri konferenčne dvorane, ki jih najemajo predvsem podjetja, v grajski pristavi pa so junija odprli kavarno. Ta je po Jagodičevih besedah postala priljubljena postojanka za kolesarje pa tudi za vse, ki imajo radi naravo, kulturo in zgodovino. Zanimiva je tudi za lokalne poslovneže in družine z otroki, za katere so pripravili otroški kotiček z igrali.

Občasno pripravijo tudi različne prireditve, med drugim si je bilo mogoče junija na grajski terasi ogledati glasbeno-gledališko predstavo Love for Sale z glasbo jazz mojstra Cola Porterja.

Na gradu se je mogoče tudi poročiti, in sicer na grajski ali podeželski način. Grajsko poroko priredijo v enem od salonov ali na terasi gradu. Podeželska poroka, ki po Jagodičevih besedah postaja vse večji trend, pa ponuja preprost obred brez pretiranega blišča, povezan z naravo in slovensko tradicijo. Obred poteka pod kozolcem toplarjem.

Tragična zgodba zakoncev Hribar

Zadnji lastnik gradu pred njegovo nacionalizacijo po vojni je bil industrialec, bančnik in zbiralec umetnin Rado Hribar iz znane ljubljanske družine. Grad je kupil leta 1936 in nanj vabil nekdanjo ženo Ksenijo, ki ga je zapustila in odšla v Beograd z oficirjem in učiteljem jahanja Vladimirjem Glišićem. Ksenija se je leta 1939 s svojo materjo vendarle preselila na grad.

Ta je, kot piše umetnostna zgodovinarka Nika Leben v delu Grad Strmol na Gorenjem, ostal družabno središče tudi v prvih vojnih letih, ko so se med obiskovalce pogosto pomešali okupatorji. Znanstvo z njimi je bilo za Hribarja usodno, čeprav je gmotno podpiral partizansko gibanje. Tedanja varnostnoobveščevalna služba ga je zaradi domnevne kolaboracije skupaj z ženo obsodila na smrt in ju 6. januarja ustrelila. Literarizirano zgodbo je v s kresnikom nagrajenem romanu To noč sem jo videl podal pisatelj Drago Jančar.