DZ danes v sprejem interventnih ukrepov po ujmi

Slovenija

DZ bo na današnji izredni seji sprejemal paket zakonodajnih sprememb, s katerimi želi vlada poenostaviti sanacijo po ledeni ujmi. Z ukrepi želi vlada zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov. Škodo po žledolomu ocenjujejo na od 300 do 500 milijonov evrov.

Predlog interventnega zakona poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov in prinaša posebno ureditev za določanje katastrskega dohodka. Prinaša pa tudi podlago za povračilo neposredne škode in dodelitev državnih sredstev pri posameznem oškodovancu.

V predlogu je med drugim zapisano tudi, da odjemalci za čas, ko so bili brez elektrike, ne bodo plačali priključne moči, prav tako ne omrežnine. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, imajo možnost 50-odstotnega povračila trošarin.

Odbor DZ za infrastrukturo in prostor je v torek sprejel vrsto dopolnil besedila zakona, med drugim so dodali ukrepe za odpravo posledic poplav, proračunska sredstva pa povišali s 13 milijonov evrov na 15 milijonov evrov.

Predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč na sistemski ravni kot naravno nesrečo opredeljuje tudi žled.

Najprej pa bo DZ po pričakovanjih dnevni red seje razširil s poročilom o stanju in predvidenih ukrepih za odpravo posledic žleda. Kolegij predsednika DZ Janka Vebra je določil, da bo imela vladna ekipa s premierko Alenko Bratušek na čelu za predstavitev poročila na voljo 60 minut.

Na zahtevo koalicijskih poslancev in poslancev SLS bo DZ obravnaval tudi novelo zakona o gozdovih, s katero se poenostavlja postopke za spravilo lesa iz gozda. Prevoznice bodo zaradi lažje sanacije posledic ledene ujme po novem do aprila 2015 potrebne le za gozdove v državni lasti. Še vedno bo za posek potrebna odločba v upravnem postopku, ki jo lastniku izda Zavod za gozdove Slovenije.

Zaradi zagotavljanja sistema potrebne skrbnosti, ki jo zahteva evropska uredba, pa bodo morali lastniki zemljišč v tem obdobju voditi podatke o uporabi in prometu gozdnih lesnih sortimentov in jih hraniti še pet let.

Deli novico: