Kauzer je izkoristil svojo tretjo olimpijsko priložnost. Prvič mu je uspelo odpeljati olimpijsko odločilno vožnjo brez kazenskih sekund.

Prelomnica na Kauzerjevi poti je bila poškodba rame. Izgubljena sezona z letnico 2014 je Petru, ki je bil že nasičen enoličnega kajakaškega ritma, vrnila svežino in igrivost: 

"Tekme sem tisto sezono vse spremljal od zunaj, kjer vidiš drugače. Ko si na tekmi, si v svojem svetu in drugače dojemaš. Ta poškodba mi je več dala kot vzela."

Kauzer je dobil nov zagon in pristopil je bolj zrelo. Če je imel pred Pekingom osem mesecev vsak dan in vsako sekundo v mislih le olimpijski nastop in nato pregorel, se je letos že zimskih priprav lotil drugače.

Takole je Pero pozimi razlagal ob povratku s treninga v Avstraliji: "Starejši, pametnejši. Naredil sem veliko količino treninga v Avstraliji, a nisem šel z glavo skozi zid in ubijal telo. S priprav nisem prišel tako utrujen kot s prejšnjih zimskih priprav."

In manj je prineslo – več – srebrno olimpijsko kolajno. Vendar ta recept ne deluje za vsakogar – le za nekoga, ki ima za seboj že takšno zalogo treninga kot Kauzer, ki je na tekmi svetovnega pokala prvič nastopil že pred petnajstimi leti.