Po izjavah hrvaških politikov je prvi val beguncev že zajel hrvaške meje, kdaj bo dosegel naše, je po mnenju strokovnjakov odvisno od tega, kako bosta reagirali Hrvaška in Srbija ter ograje, ki jo Madžarska gradi na meji s Srbijo. Slovenija sicer v tem primeru velja za tranzitno državo, a nekaj beguncev bo tu zagotovo (vsaj začasno) tudi ostalo.

Slovenska vlada je, podobno kot druge članice Evropske unije, julija sprejela kontingentni načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito. Ta predvideva, da bi ob povečanem dotoku begunce najprej namestili v azilnem domu v Ljubljani, integracijskih hišah v Mariboru in Ljubljani ter v Centru za tujce v Postojni. Ti lahko skupaj sprejmejo 280 ljudi, v kolikor bi jih prišlo več, bi jih poslali v začasne nastanitvene kapacitete notranjega ministrstva v samskem domu v Ljubljani in počitniškem domu Debeli rtič, ki zdržita kapaciteto 220 ljudi.

V Ankaranu še razmišljajo

Ali je ministrstvo o tem tudi obvestilo Občino Ankaran in kako so na morebitni prihod pripravljeni, smo vprašali pristojne na ankaranski občini, kjer pa so s komentarjem zaenkrat precej skopi. "Občina Ankaran stališče glede teme še oblikuje. Ko bo stališče sprejeto, bo javnost obveščena," so nam odgovorili.

Najslabša je izolacija

"Dosedanje izkušnje kažejo, da je najslabše, če se te ljudi izolira," pa begunsko problematiko komentira doc. dr. Uršula Lipovec Čebron in opozarja, da se na ta način dogaja ravno obratno, kar imenujemo integracija. Pri tem izpostavlja dobro prakso iz sosednjega Trsta, kjer nevladna organizacija ICS prosilce za azil namešča v stanovanja v centru mesta in tako zagotavlja čim hitrejšo vključitev. "Ne moremo reči, da je Debeli rtič neka centralna točka, kjer bi se človek lahko hitro znašel in vzpostavil stik ter dobil možnost vključitve v družbi," pravi antropologinja.

Sprejem je moralna in etična dolžnost družbe

Pri tem Koprčanka meni, da bi vsaka družba morala sprejeti te ljudi, če je dovolj etična in se zaveda tega, kaj se dogaja v Sredozemlju, Srbiji in Makedoniji. "Ni vprašanje, ali je družba pripravljena ali ne, temveč je to njena moralna in etična dolžnost," še dodaja Lipovec Čebronova. Po njenem mnenju je potrebno ljudi v lokalnem okolju senzibilizirati in informirati ter jih seznaniti z drugačnimi kulturami.

"Ali smo dejansko pripravljeni, ne vem. Gotovo pa bi jih morali sprejeti," pravi obalni poslanec Matej T. Vatovec in poudarja, da je vprašanje begunske krize, ki smo ji priča, zelo kompleksno. "Seveda lahko veliko storijo posamezne države. Zgleden poskus kaže zadnje dni Srbija s tem, da ne kriminalizira prehoda beguncev, temveč ga skuša lajšati. Pravo nasprotje, pravi zločin, pa vidimo na Madžarskem," meni in hkrati opozarja, da je problem večplasten.

Od vedno stičišče različnih kultur

Tudi Vatovec poudarja integracijo, vključevanje teh ljudi v družbo. "Tudi pri nas bi se tako moralo poskrbeti za to, da ne bomo beguncev getoizirali ali jih kakorkoli še bolj marginalizirali. Torej ne samo Debeli rtič, en kraj, temveč vsa mesta, tudi vasi, bi morala sprejeti ljudi, jih vključiti medse," razlaga in dodaja: "Sploh če pomislimo na to, da je ta prostor od vedno stičišče različnih kultur."