Evropski poslanec Jelko Kacin je povezoval pogovor Cvetke Selšek, predsednice upravnega odbora SKB Banke, Vojka Čoka, predsednika nadzornega sveta Banke Koper, dr. Davorina Kračuna, rednega profesorja Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor, in mag. Sama Hribarja Miliča, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. 

Po stresnih testih ne bo večjih sprememb

"Če kdo misli, da bodo po opravljenih stresnih testih banke takoj začele dajati kredite, se moti. Kreditov ne bo, dokler bodo podjetja prezadolžena. Od slovenskih podjetij je ena četrtina prezadolženih, imajo pa tričetrt vseh kreditov", je uvodoma pojasnila Selškova. »Karkoli se bo zgodilo, bremena bodo ostala v Sloveniji. Vedeli bomo le, koliko je velika kreditna luknja. Je pa žalostno, da tega nismo znali izračunati že sami,« je posledice testov komentiral Vojko Čok.

Banke pa ne pretresajo le po enem kriteriju. Glavna kriterija sta dva. "V EU obstajata nemški in francoski sistem. Nemški sistem temelji na vrednosti zavarovanega premoženja (hipotek), pri francoskem sistemu pa je pomembno tudi poslovanje kreditiranih komitentov. Če se bo Slovenija vrednotila le po sposobnosti ustvarjanja denarnega toka, bodo rezultati slabi," je še dodala Sevškova. 

Reševanja ne smemo prepustiti politiki

Strestni testi ne bodo rešili slovenskega gospodarstva. "Potrebujemo strategijo, katera podjetja bomo sploh reševali. Če teh kriterijev ne bo, bo na koncu spet politika odločala, katera tovarna se rešuje in katera ne", je poudaril Samo Hribar - Milič, ki je spomnil, da so za reševanje potrebni tudi usposobljeni krizni menedžerji, ki jih je v Sloveniji premalo. Milič predlaga tudi drastičen ukrep za lastnike, ki podjetju ne dovoljujejo, da bi propadlo, ne da bi raslo. "Take bi bilo treba razlastniniti po hitrem postopku, podobno kot se je zgodilo pri podjetju Parmalat!"

Podjetje, ki ima negativni kapital, nima več lastnika in ni več kaj razlaščevati. Pri nas pa še vedno mislimo, da imamo neke lastnike. So, a le na papirju, je Hribarju - Miliču odgovorila Selškova.

Kračun: Eni so imeli veselico, glava pa boli vse

In kje se skriva vzrok vseh slovenskih težav? "V času, ko so bili finančni viri na videz neizčrpni, je bil vtis, da se to ne bo nikoli končalo," je korenine težav opisal Davorin Kračun. "Če imamo en dan veselico, imamo drugi dan mačka. Edini problem z našo veselico je, da so imeli veselico eni, mačka imamo pa vsi."

Vojko Čok je pripomnil: "Podjetja niso rasla prehitro, ampak napačno. Velika podjetja so propadla, ker se niso več ukvarjala z glavno dejavnostjo. Številna podjetja pa so ostala, ker se niso spuščala v finančne avanture," je tajkunske podvige ocenil Čok. "Ključna napaka je bila, da so se delnice kupovale na kredit, kar se ne bi smelo zgoditi. Kapital se mora kupovati s kapitalom," je pripomnila Selškova.

Rešitev je skupno mega tržišče

Kacin je v uvodu razprave omenil, da je rešitev slovenskih težav lahko usmeritev v bodoči skupni ameriško-evropski trg. Večjo izvozno usmerjenost so poudarili vsi udeleženci pogovora. Večji del slovenskega izvoza se giblje 800 kilometrov od Ljubljane, izvozno usmerjenih pa je le nekaj podjetij, ostala se zadovoljijo z domačim trgom in morda bližnjimi deželami. Nujno se bomo morali odpreti tujim investitorjem, ki so nas zaenkrat obšli. "V tem trenutku ne vidim nobenega tujega investitorja, ki bi čakal pred vrati in želel investirati, razen tistih, ki v nekaterih podjetjih vidijo poceni tarče," odnos tujcev do Slovenije vidi Hribar - Milič.

"Lahko imamo takšne in drugačne rezultate testov, a težave bomo morali reševati sami. Reši nas lahko le dobro gospodarjenje. Tega pa ni brez odgovornosti, etike, delavnosti in poštenosti," je pogovor zaključil Čok.