Člane tajne antifašistične organizacije Borba Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča so na podlagi sodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča na gmajni pri Bazovici ustrelili 6. septembra 1930.

V Ljubljani bo slovesnost v njihov spomin v petek, po napovedih se je bo udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Spomin na bazoviške junake bodo v petek popoldne počastili tudi na slovesnosti v Kranju pred prvim antifašističnim spomenikom v Evropi, kjer bo imela nagovor županja Števerjana Franka Padovan.

V nedeljo pa bo pri spomeniku na gmajni pri Bazovici osrednja slovesnost v spomin na bazoviške junake, na kateri bosta zbrane po napovedih med drugim nagovorila zunanja ministrica Tanja Fajon in tržaški župan Roberto Dipiazza.

Po besedah predsednika odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu Milana Pahorja so letošnji dogodki v znamenju treh obletnic, in sicer 100. obletnice fašistične reforme šolstva v Italiji, znane tudi kot Gentilejeva reforma, 80. obletnice padca fašizma in kapitulacije Italije ter 75-letnice ustave Republike Italije.

Niz dogodkov se je začel v torek v Barkovljah s predstavitvijo knjige Marija Čuka Fojba ter predvajanjem filma Streli v Bazovici na Televiziji Slovenija. Danes sledijo recital mladih ob spomeniku v Bazovici, komemoracija na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu ter maša v Bazovici, v četrtek pa bodo v Trstu predstavili publikaciji hrvaških avtorjev Milana Radoševića in Renata Matića.

V okviru letošnjih dogodkov prirejajo tudi tradicionalni taborni ogenj, spominski planinski pohod in mednarodni odbojkarski turnir za Pokal Bazoviških junakov.

Bazoviški junaki veljajo za simbol nasprotovanja in upora fašističnemu režimu in ideologiji ter za junake svobodne Evrope, zgrajene na temeljih antifašizma.

V Italiji pa so uradno še vedno teroristi, zato si odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu skupaj z obema krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji prizadeva za njihovo rehabilitacijo. Ker je četverico obsodilo hitro sodišče, je pričakovati dolgotrajen postopek. Za zadevo je namreč pristojno vojaško sodišče, kjer je po ocenah odbora težko doseči ponovitev postopka in rehabilitacijo.

Sta se pa bazoviškim junakom julija 2020 ob spomeniku pri Bazovici skupaj poklonila tedanja predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Po oceni krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zvezi (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), je italijanski predsednik s poklonom štirim padlim fantom priznal pomen njihovega boja proti fašizmu, status kulturnega spomenika pa še dodatno kaže, da so bili junaki na pravi strani zgodovine in ne teroristi.