Najpogostejša načina odstranjevanja odpadkov sta odlaganje in sežiganje, oboje pa je po prepričanju zagovornikov koncepta nič odpadkov slabo za ljudi, okolje in gospodarstvo. Koncept tako zavrača vse, česar narava ne more biološko predelati ali ni mogoče reciklirati.

Posvet je društvo Ekologi brez meja v prostorih državnega sveta pripravilo dan zatem, ko so se prve štiri slovenske občine - Mestna občina Ljubljana (Mol) ter občine Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika - pridružile slovenski mreži Nič odpadkov (Zero Waste) in hkrati tudi mreži Zero Waste Europe.

Kot je poudaril Bervar, je z vidika ekologije najboljši odpadek tisti, ki ga ni. Z vidika gospodarstva pa so odpadki lahko koristni tudi kot surovina in tako odpirajo možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest.

"Zavedanje o omejenosti naravnih virov nas je prisililo, da o odpadkih razmišljamo kot o viru surovin in energije. Odpadki so tako danes prvovrstno politično vprašanje," je poudaril predsednik državnega sveta.

Bervar je izpostavil velik pomen razprave med predstavniki politike, lokalnih skupnosti, stroke in civilne družbe. Kot je poudaril, je bilo v zadnjem času v državnem svetu že ogromno javnih posvetov, na katerih je razprava tekla o novi paradigmi trajnostnega razvoja.

Sicer pa je predsednik državnega sveta izrazil upanje, da bo javna prestavitev in razprava o načinu življenja brez odpadkov spodbudila tudi druge občine, da se pridružijo projektu. Za občine, ki so se že pridružile, pa je pot jasna in začrtana in poti nazaj ni, je še poudaril.

Predsednik mreže Zero Waste Europe Rossano Ercolini je prepričan, da državljani občin, usmerjenih v življenje brez odpadkov, to počnejo za svoje otroke. "Gre za sistem, ki nam pomaga, da izstopimo iz perverznega ciklusa odmetavanja in zavračanja. Naučiti se moramo, da se izogibamo metanju stvari stran," je poudaril.

Po Ercolinijevih besedah pri ravnanju z odpadki potrebujemo dinamičnost, inovativnost, sistem je treba stalno spreminjati in izboljševati. Predvsem pa je nujno spremeniti razmišljanje.

"Zero Waste ne govori o odpadkih, ampak o demokraciji, o moči, ki jo dobijo ljudje, o vzgoji in o prihodnosti. Če prihodnost bo, ne more temeljiti na drugem kot na konceptu nič odpadkov," je izpostavil Ercolini.

Župan Mol Zoran Janković je priznal, da ga je "malo strah", ker je Ljubljana prva prestolnica, ki se je zavezala konceptu brez odpadkov. "Ampak zdaj ni umika," je poudaril in dodal, da je ponosen na sodelavce iz Snage, ki jim pripisuje največ zaslug za dosežke Ljubljane na okoljskem področju.

Nasprotno pa je župan občine Vrhnika Stojan Jakin poudaril, da razlogov za strah ni. "Slovenci marsikaj znamo," je poudaril. Kot enega od ključnih elementov pa je izpostavil osveščanje prebivalcev, še posebej otrok. Kot zelo pomembno pa je označil tudi sodelovanje podjetij.

Koordinator strokovnega odbora Zero Waste Europe Enzo Favoino pa je poudaril, da je koncept nič odpadkov orodje za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Slednje zahteva tudi spremembe pri sami zasnovi izdelkov - ti morajo biti namreč zamišljeni na način, da so lahko kasneje ponovno uporabljeni.

Direktor javnega podjetja Snaga Janko Kramžar pa je mnenja, da se trenutno še ne zavedamo, kako zgodovinska je odločitev Ljubljane, da se zaveže konceptu nič odpadkov. Snaga sicer želi v zvezo Zero Waste Europe pripeljati vseh 10 občin s svojega območja in želi postati primer dobre prakse na ravni EU, je še pojasnil.