CI ZAHTEVA ODPRAVO VINJET: Gre za "neprimerno, nestrokovno in krivično stanje" (VIDEO)

Koper

Skupnost CI je na vlado naslovila pobudo za preusmeritev tranzitnega prometa z lokalnih cest na hitro cesto H5 oziroma za prekategorizacijo H5 v glavno cesto I. reda. Z njo želijo vzpodbuditi vse akterje, da pristopijo k ureditvi problema, ki ga je povzročila odločitev iz leta 2008 za cestninjenje Obalne ceste, v korist odprave "neprimernega, nestrokovnega in krivičnega stanja".

Zaradi izogibanja plačilu vinjete na hitri cesti H5 se vse več tranzitnega prometa vseh možnih evropskih registracij poslužuje lokalnih in zasebnih cest, celo dvorišč, globoko v naselja Škofij do Tinjana, Bertokov in Prad, Škocjana, Bošamarina, opozarjajo v Skupnosti CI. "Namesto da bi bila tranzitu namenjena hitra cesta, so postale tranzitne lokalne, občinske in državne ceste, kar kažejo tudi podatki dnevnega štetja prometa," so zapisali v ponudi oziroma zahtevi, ki so jo naslovili na vlado RS in predsednika vlade dr. Roberta Goloba.

Pobuda za preusmeritev motornega prometa s cest, ki potekajo vzporedno s hitro cesto (HC) H5 na odseku med Mejnim prehodom Škofije in priključkom Koper (Slavček-Center), na HC H5, predlaga, da bi to obravnavali kot obvoz na HC H5. Predlagajo, da "na odseku, ki bo veljal kot obvoz, ni potrebno uporabljati elektronske vinjete".

V primeru, da predlagana preusmeritev prometa na H5 ne bi bila izvedljiva, predlagajo, da se izvede prekategorizacijo sedanje hitre ceste HC H5 na odseku Škofije - Koper (Škocjan) - (Dragonja) v dolžini 7.830 m, v kategorijo državne glavne ceste I. reda (G11). "Vlada lahko na določenem odseku preusmeri promet s cest, vzporednih s cestninsko cesto, kadar druga necestninska vzporedna cesta iz upravičenih razlogov (npr. prometne varnosti, pretočnosti prometa, varstva bivalnega okolja) ne more prevzeti dodatnega prometa. Vlada lahko tudi odloči o spremembi kategorije HC H5 v glavno cesto I. reda (G11) zaradi neskladja z merili za kategorizacijo hitrih cest," so prepričani.

V utemeljitvi svoje pobude izpostavljajo, da je bila gradnja Obalne ceste (sedaj imenovane HC H5) izvorno namenjena povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega lokalnega pomena in dostopu na slovenski AC križ. V takšni funkciji je bila leta 2005 tudi predana v obratovanje kot cesta, za katero se ne plačuje cestnina. Enako je sicer storila tudi Italija pri gradnji svoje HC do mejnega prehoda Škofije, a je le-ta neplačljiva in zato dejansko v funkciji povezovanja središč regionalnega pomena. 

Umestitev Obalne ceste je bila izvedena v dogovoru z lokalnim prebivalstvom, saj je predstavljala dolgo pričakovano prometno izboljšavo. V postopku javne obravnave so v strokovni komisiji sodelovali tudi krajani KS Škofije. "Ob prekategorizaciji v HC, preimenovanju in umestitvi v sistem cestninskih cest in brez izgradnje ustrezne nadomestne državne ceste, je takšna rešitev tudi v nasprotju z Aarhuško konvencijo, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. Lokalno prebivalstvo, ki je soodločalo o umestitvi te prometnice v prostor, je bilo dejansko prevarano," so zapisali.

Z uvedbo vinjetnega sistema in s prekategorizacijo Obalne ceste oziroma s plačljivostjo uporabe HC H5 je država prekršila svoje obveze iz dobrososedskega sodelovanja  z Italijo. "Nespoštovanje namer in duha Osimskih sporazumov predstavlja nesprejemljivo oviro mobilnosti  ter prostemu pretoku ljudi in blaga znotraj geografske, zgodovinske, demografske, kulturne in gospodarsko povezane regije Istre med Trstom in Reko." Ta povezava generira stalne dnevne migracijske prometne tokove, zaradi uvedbe cestninjenja HC H5  pa se vsaj polovica teh prometnih tokov odvija po vzporednih lokalnih in državnih regionalnih cestah skozi naseljena območja, predvsem skozi vasi Bertoki, Škofije, Škocjan.

Skupnost CI je v svoji pobudi med drugim opozarja, da je del H5 od začetka tunela Markovec do Jagodja že sedaj izvzet iz sistema cestninskih cest kot edina državna cestna povezava med pomembnejšimi središči regionalnega pomena (Koper - Izola - Piran). Tudi ni razumljivo, zakaj drugi del te medkrajevne hitre prometne povezave v dolžini slabih 8 km ne more biti obravnavan kot necestninska državna cesta. "S takšnim selektivnim režimom na isti prometnici smo občani MOK na celotnem območju pred tunelom Markovec v neenakopravnem položaju (diskriminirani) pri koriščenju iste cestne infrastrukture," so prepričani.

Po njihovem mnenju bi se z odločnim pristopom glavnih akterjev, kot so resorno ministrstvo, predsednik vlade in vladna koalicija, primorski poslanci, politične stranke, iz katerih izhajajo, in župani, upravni postopek preusmeritve prometa ali prekategorizacije lahko zaključil v dveh do treh jesenskih mesecih in do konca leta tudi uredil z vso potrebno signalizacijo na terenu in v informacijskem sistemu.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Pjero Shriba |  11 .07. 2023 ob  11: 27
10
Ojoj, nekdanja Titova mladina v akciji.
Najprej nam forešti postavijo vinjete, potem organizirajo CI za njihovo odpravo.
Jaz bi najraje videl eno CI za postavitev rampe na Črnemkalu in uvedbo vstopnine za v Istro.
frikofrkic |  10 .07. 2023 ob  22: 04
Človek bi tičal v koloni in plačeval vinjeto, samo da teh dveh ne bi bilo treba poslušati.
vseved |  10 .07. 2023 ob  15: 55
Na vstopu v državo postavit cestninsko postajo ,da bo vsak ki se vozi po tem delu hitre ceste tudi plačal.
Martin Kacur |  10 .07. 2023 ob  15: 18
15
glej jo glej Barbiko. Ma kaj zdaj ko je u penziji s nebi vrnila nazaj v Maribor?