Kot so zapisali, uporaba okuženega računalnika pomeni, da ima lahko nekdo dostop do vseh podatkov, ki jih vpisujemo oz. do vseh spletnih strani, ki jih obiščemo. Pri uporabi javnih računalnikov tako med drugim močno odsvetujejo vpisovanje svojih osebnih podatkov in gesla, prijavljanje v elektronsko pošto, družbena omrežja ali dostopanje do službenega omrežja.

Nekoliko varnejši dostop do interneta predstavlja uporaba brezžičnih omrežij, ki so denimo brezplačno ali za zmerno ceno dostopna na letališčih, kavarnah ali hotelih. Vendar pa, če brezžična dostopna točka ni dovolj zavarovana, lahko pride do prestrezanja omrežnega prometa, kar pomeni, da lahko neznanec spremlja ves omrežni promet, opozarjajo.

Posebno previdnost po besedah projekta zahteva t. i. ad-hoc brezžično omrežje, ki ga nekdo ustvari kar na svojem računalniku. V tem primeru se posameznik poveže neposredno na prenosnik neznanca. Tovrstna omrežja so običajno označena z nekoliko drugačno ikono, zato v projektu svetujejo, da se uporabniki vedno pozanimajo, katero je pravo omrežje hotela oz. lokacije, kjer dostopajo do interneta. Če je na voljo izbira med nešifriranim in šifriranim omrežjem, naj izberejo slednjega, pravijo.

Previdnost svetujejo tudi pri najemanju apartmajev prek platform, kot je denimo Airbnb. Kot so zapisali, prevaranti na popularni platformi objavijo svoj oglas za "neverjetno" stanovanje po izjemno nizki ceni. Zatem pa komunikacijo in plačevanje speljejo stran od platforme, ki sicer potrošnika ščiti v primerih, ko gre kaj narobe. Administratorji tovrstne "neverjetne ponudbe" sicer redno odstranjujejo, kljub temu pa je dovolj že nekaj ur, da zavedejo večje število potrošnikov.

Tovrstne oglase najdemo tudi na slovenskih spletnih oglasnih portalih. V ekipi Varni na internetu zato svetujejo, da uporabniki izbirajo samo uveljavljene ponudnike, ki so na portalu registrirani že dalj časa, njihovo verodostojnost pa potrjujejo tudi številne pozitivne izkušnje drugih uporabnikov.

Uporabnike na internetu zavajajo tudi lažne agencije, ki ponujajo zelo ugodne letalske karte in namestitve za različna potovanja. Takšne lažne ponudbe lahko posamezniki prepoznajo po neverjetno ugodnih cenah, prav tako pa naj bodo pozorni na kontakte, navedene na strani, svetujejo v ekipi. Znak za previdnost je, če "agencija" uporablja brezplačni elektronski predal, kot je denimo Gmail, ali če na strani ni nobenih podatkov o ponudniku oz. registriranem podjetju.

Pred vpisom številke kreditne kartice na kateremkoli spletnem mestu v ekipi svetujejo, da uporabniki poiščejo znake, ki kažejo na varno povezavo. Prenos podatkov je varen in šifriran, če se URL naslov spletnega mesta začne s HTTPS. V URL naslovni vrstici je tudi ikona s ključavnico, kar je signal za varno oddajanje podatkov o kreditni kartici, zeleno obarvana vrstica z varnostnim stanjem pa pove, da je digitalno potrdilo dodatno preverjeno, pišejo v ekipi.

Ob načrtovanem nakupu vstopnice za koncert, glasbeni festival ali tekmo pa je na uradni spletni strani organizatorja dobro preveriti, katere agencije so pooblaščene za prodajo vstopnic. "Vstopnice lahko prodajajo tudi posamezniki prek različnih spletnih oglasnikov in v takšnih primerih vztrajajte pri plačilu prek posrednika PayPal, ne nakazujte denarja neposredno na bančni račun," še svetujejo v ekipi.