Sredina izjava vodje sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušana Florjančiča za Pop TV, da policija nima podatkov o tem, da bi iranski državljan v NLB storil konkretno kaznivo dejanje, ki bi generiralo premoženjsko korist, kar je objektivni pogoj za storitev kaznivega dejanja pranja denarja, je razburila tudi predsednika komisije DZ, ki se ukvarja z iskanjem politične odgovornosti v istem primeru.

"Tako kot vsi državljani sem bil presenečen nad komentiranjem policije, še posebej za to, ker v času 2008 do 2010, ko je to preiskovala, ničesar ni komentirala, niti ni obvestila tožilstva, kaj se dogaja oz. kaj počne. Danes, ko pa teče predkazenski postopek, ki ga usmerja državno tožilstvo, pa izredno nenavadno komentira stvar, za katero preiskava sploh še ni končana," je izpostavil Möderndorfer.

Grims:zgodba je začela zanimati tudi tujino

Kot je dodal, ne pozdravlja takšna načina delovanja policije. A na podlagi podatkov, ki jih ima komisija DZ na razpolago in o katerih javno ne more govoriti, bodo po njegovih besedah na zaslišanje lahko poklicali tudi vse odgovorne na policiji. O zadevi bodo povprašali tudi tožilstvo, ko bo postopek zaključilo, in izsledke primerjali s tistimi, ki jih je to naredilo pred sedmimi oz. osmimi leti, je še napovedal.

Grims je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da je zgodba začela zanimati tudi tujino in da verjame, da bodo zdaj ustrezno preiskavo vnovič sprožili tudi v drugih državah. Policija je bila o domnevno spornih transakcijah iranskega državljana, ki je na račune NLB dobival nakazila iz iranske banke in jih nakazoval naprej v tujino - šlo naj bi za okoli milijardo dolarjev - obveščena konec leta 2010 in se je takrat tudi povezala z iranskimi varnostnimi organi in mednarodnimi institucijami, je poročala televizija.

Poslanec je poudaril, da v DZ o teh ugotovitvah kriminalistov še niso bili uradno obveščeni. "Milijarda dolarjev opranega denarja je nek izjemen dogodek tudi za organe pregona, pravosodje v celoti. Zato je treba vsako izjavo pogledati tudi s političnega vidika," je ocenil.

Miki Miška in Ana Karenina

Nenavadno se mu zdi, da je bila ta novica objavljena ravno na dan, ko so neuradni portal Cie in še nekateri drugi portali tajnih služb objavili prve informacije o tem, da se je v Sloveniji opralo milijardo dolarjev denarja iz države, ki je bila pod embargom ZN in pod udarom zakonodaje o prepovedi in preprečevanju financiranja terorizma, je opozoril Grims.

Grims je sicer predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer so po njegovih besedah vsi zaslišani soglašali, da so glede v tem primeru podani vsi indici pranja denarja. Prepričan je, da je že iz naslovov, kamor so bili nakazani denarni zneski, mogoče sklepati, za kaj je šlo, saj so bili med naslovniki tudi Miki Miška in Ana Karenina.

Dodatno pojasnilo policije

Sredina objava POP TV je po Grimosvem mnenju želela prikriti dejstvo, da so se v tem primeru ustrezni postopki začeli tudi v tujini. "To pomeni, da bo odprta pot, da bo doma ali v tujini sproženo vse, da vsi, ki so v tej zgodbi kršili zakonodajo, pridejo na sodišče," je dodal.

Policija je s sporočilom za javnost dodatno pojasnila izjavo vodje sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušana Florjančiča za Pop TV.

Izjava "izpostavlja zgolj to, da v 2010 na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo mogoče potrditi suma kaznivega dejanja pranja denarja", so zapisali na policiji. Takrat jim z zbiranjem obvestil in z obsežnim povpraševanjem pri različnih tujih in slovenskih organih ni uspelo potrditi sumov, navedenih v obvestilu urada za preprečevanje pranja denarja, oziroma razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Zato je policija takrat končala z zbiranjem obvestil in zadevo konec leta 2011 zaključila.

Glede pranja denarja kot kaznivega dejanja so ob tem pojasnili, da mora v kazensko pravnem smislu najprej obstajati kaznivo dejanje, ki generira premoženjsko korist. "Ko se ta denar plasira v promet z namenom legalizacije, šele takrat lahko govorimo o pranju denarja," so poudarili.

Obstajati mora torej vzročna zveza med predhodnim kaznivim dejanjem in pranjem denarja, če te ni, pa ne gre za pranje denarja in ni mogoče izvesti predkazenskega postopka. Kriminalistom tega v 2010 in 2011 kljub številnim preverjanjem preko mednarodnega policijskega sodelovanja ni uspelo potrditi. Kaznivo dejanje je tudi kršenje embarga, a člen Kazenskega zakonika, ki ureja to področje, velja šele od leta 2012 in tako za nazaj ni mogoče voditi predkazenskega postopka za tovrstno kaznivo dejanje, so še povedali.

Z odredbo specializiranega državnega tožilstva je bila 13. julija ustanovljena specializirana preiskovalna skupina zaradi preiskave razlogov za sum storitve različnih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in drugih. "O ugotovitvah tega postopka, ki poteka pod usmerjanjem državnega tožilstva, zaenkrat še ne moremo javno govoriti, ker še poteka in se ti sumi kaznivih dejanj še preiskujejo," so še dodali.