Po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča je Sodni svet največji kadrovik v sodstvu, vendar se njegove pristojnosti križajo s pristojnostmi vrhovnega sodišča in pravosodnega ministrstva. Zato želijo te pristojnosti zdaj bolj jasno razmejiti. Večina rešitev je že usklajenih, nekaj pa še odprtih, je povedal na včerajšnji novinarski konferenci ob predstavitvi predlaganega svežnja sprememb.

Status Sodnega sveta sicer zdaj opredeljujeta ustava in zakon o sodiščih, z novim, posebnim zakonom pa bi se položaj tega organa uredil celostno.

Nove pristojnosti sodnega sveta

Sodni svet bo, če bodo poslanci zakon podprli, dobil nove pristojnosti na področju sodne uprave ter prevzel vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike. Kot pravi Klemenčič, bo Sodni svet tako postal pristojen za spremljanje sodnika od njegovega vstopa v službo do odločanja o napredovanju in morebitnih kršitvah. Postal pa bo tudi prvi in ključni organ, ki bo vodil disciplinski postopek, je še poudaril. Krepi se tudi vloga komisije za etiko pri Sodnem svetu.

Z obsežnimi spremembami sodnega reda namerava ministrstvo zagotoviti večjo dostopnost sodnih odločb in vpogled v podatke iz vpisnikov prek spletnih strani. Po novem pa bo možno neposredno pred začetkom javne glavne obravnave snemati in fotografirati tudi sodni senat. Omejitev snemanja je namreč, tako pravi Klemenčič, preživeta in je pripeljala tudi do čakanja v zasedi, da bi sodnike posneli ali fotografirali zunaj sodišč.

Sodniki morajo biti podvrženi možnosti snemanja

Tudi argument, da se sodnikov ne bi snemalo zaradi njihove varnosti, po ministrovem mnenju ne pretehta. Sodniki morajo biti kot pravosodni funkcionarji podvrženi možnosti snemanja, je prepričan.

Z zakonom je predvidena posodobitev notranjega in zunanjega poslovanja sodišč ter normativna prilagoditev uvajanja novih tehnologij v poslovne procese na sodiščih.

Poleg predloga zakona o Sodnem svetu in predloga sprememb sodnega reda ministrstvo danes v javno razpravo pošilja še predlog novele zakona o pravdnem postopku, popolnoma nov zakon o kolektivnih tožbah, pa tudi zakon o državnih odvetnikih. Po predlogu bi zdajšnje državno pravobranilstvo na novo oblikovali v državno odvetništvo. Po zdajšnjem predlogu pravobranilci ne bi bili več funkcionarji, ampak bi državno odvetništvo delovalo kot organ v sestavi ministrstva.