Fotografije so simbolične. 

"Moram priznati, da sem najprej omahovala, ali naj napišem resnično zgodbo o realnosti na Obali," začenja svojo pretresljivo izpoved bralka, ki želi ostati anonimna. K pisanju jo je spodbudila dramatična zgodba matere iz Pirana, katere komaj šestletni sin je bil po obisku očeta pozitiven na kokain, kot tudi članek o trgovki, ki si je s storniranjem računov prisvojila 45.000 evrov.

"Tukaj je naša družinska zgodba, ki se je odvijala v zadnjem letu. Okrog novega leta sva z možem opazila, da se najina najstniška hči zelo čudno obnaša. Sprva si nisva nič mislila, saj je bil čas praznovanj in alkohola in pač mladi so mladi in bo že minilo ... Ker pa se to zelo čudno vedenje in dejanja niso končala, sva postala pozorna in zaskrbljena. Najina hči je postala zadirčna, zmedena, zgubljenega pogleda in praznih oči, zjutraj ni spala ali ni prihajala domov, ko pa je prišla v dopoldanskih urah, je spala do večera ali celo do naslednjega dneva in se je vedla še bolj nenavadno: paranoična in prestrašena v svoji sobi, jedla je bolj malo in potem odvihrala spet neznano kam. 

Zatem pa je prišla nazaj vsa vesela in dobre volje, kot da ni nič. Medtem sva opazila, da se je spremenila; postala je zelo dobra lažnivka, pretvarjati se je znala neverjetno dobro, odgovor je imela na vsako stvar, prava igralka.

"Sedaj pa dovolj!" sva rekla z možem in jo soočila z njenim nenavadnim obnašanjem in početjem. Slišala sva vse možne pravljice o fantih, zaljubljenosti, težavah z prijateljicami ... Veliko je hodila v eno izmed trgovin v Izoli, kar ponavadi ni, saj živimo na drugem koncu mesta.

Po nekaj burnih pogovorih sva jo odpeljala na testiranje: skoraj me je zadela srčna kap! Najina hči je bila pozitivna na droge! Ne, moj otrok pa že ne! Ja, na žalost ravno moj otrok!

Kako se je vse začelo in kje je dobivala drogo? Pri prijateljici v trgovini ali v bližnjem lokalu. "Pa saj to ne more biti res!" sva si mislila! Ja, na žalost je bilo res. Tista pridna, lepa punca, nedolžna in delavna, je bila odvisnica in očitno prodajalka droge, skupaj z njenimi prijateljicami v trgovini in v lokalu.

Zgodbi nisva verjela! In potem nama je pokazala sporočila in kako se sporazumevajo ali kako dobijo drogo, ki mimogrede stane tam od 5 do 10 evrov! Ker tam delajo tudi zelo sumljivi lokalni ljudje, sva se odločila, da ne prijavimo ničesar.

Hčerka je zamenjala telefonsko številko in zbrisala vsa sporočila in kontakte; sama se je vzela v roke in se stežka spravila nazaj na pravo pot v življenju. S tistimi 'pridnimi puncami' se ne druži več, če se srečajo, se samo pozdravijo.

To je trenutna žalostna slika naše Obale in življenja v Izoli: droga na skoraj vsakem koraku, trgovine, lokali, šole in celo vrtci se soočajo s to težavo, o kateri nihče ne govori na glas. Mlada dekleta postanejo odvisnice in se potem prodajajo za drobiž ali pa postanejo preprodajalke droge. Skratka, žalostne zgodbe. To so osebe, ki imajo otroke, in se drogirajo, prostituirajo ali preprodajajo drogo, da lahko podpirajo svojo odvisnost. 

Naša zgodba se je srečno končala, zato nočemo omenjati nobenih imen ali kazati s prstom na odvisnike; vsakdo ima svojo življenjsko zgodbo in svoje razloge. 

Nauk te zgodbe je: bolj imejmo radi svoje otroke in jih ne obsojajmo, ampak poskušajmo razumeti in pomagati. Če to ne pomaga, potem ne pomaga nič," zaključuje svojo izpoved bralka.