V NSi za vložitev interpelacije potrebujejo 10 podpisov poslancev. Sami jih imajo pet, tako da bi imeli v primeru podpore vsaj petih od šestih nepovezanih poslancev (štirih iz poslanske skupine NP in dveh NeP) dovolj podpisov za vložitev interpelacije.

Kritike na račun ministrice za zdravje je bilo sicer v preteklosti slišati tudi iz drugih poslanskih skupin, in to ne le opozicijskih. Več o podpori interpelaciji bo sicer predvidoma znanega v začetku prihodnjega tedna.

V besedilu interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc slednji v NSi med drugim očitajo odlašanje z reformo zdravstvenega sistema, nedopustno podaljševanje čakalnih dob pri izvajalcih zdravstvenih storitev ter pomanjkanje dialoga in porušene odnose med deležniki v zdravstvenem sistemu.

Poleg tega ocenjujejo, da ministrica odlaša s preprečevanjem korupcije v slovenskem zdravstvenem sistemu, očitajo ji odgovornost za finančno nevzdržnost zdravstvenega sistema ter nepregledno in nestrokovno kadrovanje v javnih zavodih, je razvidno iz predloga, ki ga je pridobila STA.

Prepričani so, da je fokus ministrice na zakonodajnem področju napačen. Ministrstvo za zdravje po njihovem prepričanju spreminja in nadgrajuje zakonodajo, ki sploh ni ključnega pomena za stabilizacijo zdravstvenega sistema.

Ključna reformna zakonodaja pa ni še niti v fazi priprave in je še daleč od sprejema in uveljavitve, izpostavljajo v besedilu interpelacije. Ministrstvo za zdravje je skozi zakonodajni postopek do končnega sprejema pripeljalo le tri zakone, ki pa nimajo značaja reformnih zakonov, poudarjajo. Niso pa pripravili zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, niti zakona o pacientovih pravicah, ne zakonov o duševnem zdravju, o zdravniški službi ali o zdravilih, niti zakona o dolgotrajni oskrbi.

Kot poudarjajo predlagatelji interpelacije, je ministrica poleg predsednika vlade Mira Cerarja "najbolj odgovorna, da se v dveh letih, od kar vodi ministrstvo za zdravje, niso zgodile potrebne spremembe, ki bi pomenile boljši in finančno vzdržen zdravstveni sistem". Po njihovi oceni so se razmere v zadnjih dve letih celo močno poslabšale.

Predlagatelji ocenjujejo, da Kolar Celarčeva v dveh letih mandata ni naredila dovolj, njeno dosedanje delo pa niti ne predstavlja dobrih obetov, da bi do potrebne zdravstvene reforme v drugi polovici mandata te vlade sploh prišlo.

Ministrica se je po oceni predlagateljev izkazala "kot oseba, ki odklanja dialog, saj na pobude in predloge - ne zgolj pobude opozicije, temveč tudi strokovnih združenj - odgovarja bodisi z molkom, bodisi s pavšalnimi ocenami ali politizacijo samih predlagateljev".

Stanje v slovenskem zdravstvu

Poglavitni razlogi za slabo stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki jih ministrstvo za zdravje ne rešuje sistematično, so po prepričanju predlagateljev interpelacije številni. Med drugim izpostavljajo organiziranost zdravstvenega sistema in posameznih javnih zdravstvenih zavodov, premajhen nadzor nad porabo sredstev, ne povsem določeno mrežo javne zdravstvene dejavnosti, finančno nevzdržnost zdravstvenega sistema in nedorečenost košarice pravic.

Med razlogi za slabo stanje slovenskega zdravstvenega sistema izpostavljajo tudi nestandardizacijo uporabljenih materialov in storitev pri zdravljenju, nejasno razdelitev vlog deležnikov v sistemu oz. da zavarovalnice, ki izvajajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ne sodelujejo pri pogajanjih z izvajalci ter da izvajalci zdravstvenih storitev med seboj ne konkurirajo s ponudbo in kakovostjo.

Izpostavljajo tudi korupcijo in klientelizem oziroma premočan vpliv interesnih skupin na področju dobave zdravil, materiala in medicinskih pripomočkov ter neobvladovanje čakalnih vrst.

V NSi so v preteklosti že večkrat zagrozili z interpelacijo o delu ministrice za zdravje, če ne bo pripravila zdravstvene reforme. Svoj predlog reforme so v NSi pripravili tudi sami. Njihov pogled pa je precej drugačen od vizij ministrice.

V svojih izhodiščih za reformo so med drugim predlagali več konkurenčnosti na področju ponudbe zdravstvenih storitev in tudi na področju zavarovanj, redefinicijo standardne košarice pravic, ki bi bila zakonsko opredeljena, ter novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.