Že naslednje leto si bomo po novem lahko sami izbirali dimnikarje, koliko nas bo to stalo in kdo vse bo po novem lahko opravljal dimnikarske storitve, bo znano v začetku jeseni. Predlog novele zakona, ki ureja dimnikarsko delo, je konec prejšnjega meseca prestal prvo branje v državnem zboru. Do konca julija bodo o njem svoje mnenje povedali še člani odbora za infrastrukturo, pred poslanci pa se bo novela spet znašla septembra. Zakon so pripravili na ministrstvu za okolje, opozicija ga je v prvem branju večinoma zavrnila, med koalicijskimi partnericami pa se zavedajo, da si še enega neuspešnega poskusa, kot je bil lanski, ne smejo privoščiti, zato mora biti novi zakon letos sprejet. So pa mnenja glede posameznih zakonskih določb in ureditev med koalicijskimi partnericami še precej neusklajena.
BOMO DIMNIKARJE KMALU IZBIRALI SAMI? Kje so pasti
Slovenija
V pripravo zakona stroka sploh ni bila vključena, pravijo predstavniki sekcije dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije, ki menijo, da se letošnja različica novele le v lepotnih odtenkih razlikuje od lanske, spodletele. Vsebinske pripombe na račun predloga novega zakona imajo dimnikarji in njihovi pravni svetovalci, številne pa so zapisane tudi v mnenju službe vlade za zakonodajo. Sporen naj bi bil temeljni koncept ureditve, v katerem so avtorji zakona skušali v bodoči ureditvi dimnikarske službe ohraniti javni interes in jo obenem organizirati kot tržno pridobitno dejavnost. Na nezdružljivost teh dveh konceptov so opozorili tudi v vladni službi za zakonodajo s pojasnilom, da gre za poseg v svobodo gospodarske pobude, ki nima utemeljitve v zakonih, a na direktoratu za okolje vztrajajo na njem z obrazložitvijo, da jim vladna služba ni ponudila alternativne rešitve in da to ni edini tovrstni model v Sloveniji.
Pred kratkim so mediji objavili opozorilo tržnega inšpektorata, ki svari pred nakupom dimnikov neregistrirane družbe Vukano, d.o.o., ki so jih brez ustreznih certificikatov prodajali na Bolhi. Dimnike so odkrili in tržni inšpekciji prijavili dimnikarji, ki so opravljali nadzor. Po novem bodo nadzor opravljali inšpektorji, v dimnikarski sekciji pa so prepričani, da bo podobnih primerov na trgu čedalje več, češ da jih inšpektorji ne bodo niti zaznali.
Po novem bodo tako uporabniki dimnikarskih storitev prosto izbirali izvajalce, vlada pa bo v posel posegla z maksimiranimi cenami. V bodoče dimnikarstvo ne bo več javna služba, dejavnost bodo lahko opravljali vsi tisti, ki zanj pridobijo licence. A zaradi morebitne večstranske ogroženosti javnega interesa (požarna varnost, okoljske in neposredne posledice po zdravje ljudi) dimnikarsko službo ni mogoče v celoti prepustiti trgu, hkrati pa je vsem jasno, da ohranjanje koncesijske ureditve dimnikarske službe ni več mogoče. Tako bo od elementov prostega trga v novi ureditvi dimnikarske službe le to, da bo mogoče enkrat na leto izbrati izvajalca dimnikarskih storitev, vse drugo, vključno s cenami storitev in obračunavanjem potnih stroškov, pa bo regulirala država.
Novi zakon ne bi zdržal ustavne presoje
V dimnikarski sekciji menijo, da novi zakon v taki obliki ne bi zdržal ustavne presoje, a pred vložitvijo ustavne tožbe si bodo še prizadevali za spremembe in kompromisne rešitve. Te naj bi šle v smeri krepitve elementov prostega trga po eni strani in izostritve kriterijev za podeljevanje licenc na drugi strani. V kratkem naj bi svoj predloge predstavili odboru DZ za infrastrukturo.
V sedanji različici novele zakona je še veliko drugih odprtih vprašanj, zaradi katerih je povsem realno pričakovati, da bodo poslanci podprli SMC-jev predlog o prehodnem obdobju, s katerim bi zagotovili nemoteno opravljanje dimnikarske dejavnosti ob prehodu na nov sistem.