Na ministrstvu za obrambo (Mors) nameravajo vojaški poklic zaradi pomanjkanja kadra promovirati z resničnostno dokumentarno serijo Vojak v akciji. Za deset epizod bi Mors namenil skoraj dva milijona evrov, predvajana pa naj bi bila prihodnjo jesen. Minister Šarec ob tem upa, da bo serija imela enak učinek na promocijo poklica med mladimi, kot ga imajo kuharske oddaje za poklic kuharja.

Po poročanju Financ je obrambno ministrstvo na javnem naročilu za serijo dobilo dve ponudbi. Družba Akademija Ris, svetovanje je oddala ponudbo v višini 1.949.403 evrov z DDV, Sme kreativna produkcija in Multimedijske storitve Jan Kok pa ponudbo v višini 777.140 evrov z DDV.

Ministrstvo je cenejšo ponudbo izločilo kot nedopustno, ker s partnerjem nista oddala zahtevanega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

Družba Akademija Ris je v lasti nekdanjega pripadnika specialnih enot Slovenske vojske (SV) Luke Zorenča. Družbo, ki je brez prometa in zaposlenih, je Zorenč prevzel dva meseca pred objavo poziva Morsa, za Večer pa je zatrdil, da ima za predvajanje na televiziji podpisano pismo o nameri, v katerem nastopajo kot zunanji izvajalci.

Informacijo je za Večer potrdila medijska hiša Pro Plus: "Pismo o nameri smo podpisali, ker ocenjujemo, da gre za vsebinsko zanimiv projekt, o njegovem predvajanju pa bi razmislili, če bi kakovost in moč vsebine pritegnili naše gledalce."

Na sejo komisije DZ za nadzor javnih financ so tako poleg Šarca vabljeni tudi direktor Akademije Ris Luka Zorenč, predsednik nadzornega sveta Društva slovenskih režiserjev in režiserk Klemen Dvornik in predsednik sveta Slovenskega filmskega centra, javne agencije RS Peter Kep.

Vojaški resničnostni šov povzroča trenja v Svobodi in koaliciji

V zadnjih tednih je v koaliciji zaznati nekaj napetosti, med drugim ob usklajevanju proračuna in iskanju ministrskih kandidatov. Nekaj ostrih besednih izmenjav pa je sprožil tudi razpis za snemanje vojaške resničnostne oddaje v višini skoraj dveh milijonov evrov, med drugim med ministrom Šarcem in poslanko Mojco Šetinc Pašek.

Sindikat ministrstva za obrambo je Šarcu poslal odprto pismo, v katerem so zapisali, da čeprav podpirajo napore ministrstva pri tem, da bi se več mladih odločilo za poklic vojaka, "v oči bode nerazumno dejstvo, da ste za promocijo vojaškega poklica pripravljeni odšteti 1,9 milijona evrov". Medtem ko po besedah sindikata ignorira odločitve sodišč glede plačila ur pripravljenosti na določenem kraju oz. delovnem mestu pripadnikom SV.

Na razpisu je bil po poročanju medijev zaradi izločitve cenejšega izbran dražji ponudnik, sicer podjetje, ustanovljeno leta 2007, ki po javno dostopnih podatkih nima zaposlenih, bančni račun pa je odprlo zgolj mesec dni pred razpisom za snemanje serije. Na ministrstvu so pojasnili, da bodo javnost o podrobnejših podatkih v zvezi z javnim naročilom, seznanili po pravnomočnosti odločitve 27. oktobra.

Na razpis se je na družbenem omrežju Facebook odzvala tudi poslanka Svobode Šetinc Pašek, ki je zapisala, da za vse v politiki veljajo ista pravila politične odgovornosti in integritete. "Če je politična odgovornost in videz veljal za Sanjo Ajanović Hovnik, potem isti kriteriji veljajo tudi za Šarca. Zdaj pa si grem kupit sendvič," je zapisala.

Na istem omrežju ji je odgovoril Šarec, ki je zapisal, da se z njo glede istih kriterijev popolnoma strinja. A dodal, da v razpisu Morsa ne bomo našli njegove mame in prijateljev, jasno je tudi, kdo je v komisiji. "Predvsem pa je namen razpisa jasen in ne nazadnje preverljiv, saj ga bo lahko ocenil vsak, ki bo sedel pred televizijo," je dodal.

Zapisal je tudi, da razpis še ni zaključen in da še teče pritožbeni rok, zato ni mogoče ničesar prejudicirati. "Slovensko vojsko, gasilce (katerih član sem) in civilno zaščito preveč spoštujem, da bi njihovo ime blatil z nezakonitimi razpisi," je zatrdil. Dodal je, da so vrata nadzornim institucijam odprta na stežaj. "Svojo plačo pošteno zaslužim, če bi želel imeti več denarja, pa ne bi bil v politiki, temveč kje drugje," je še dodal.

Odločitev za vojaški resničnosti šov odmeva tudi v koaliciji. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz kvote Levice Luka Mesec je po včerajšnji seji vlade dejal, da celotna razprava o proračunu kaže, da bi lahko ta dva milijona evrov "bistveno pametneje porabili kje drugje".

Je pa tudi sam v zadnjih dneh trčil s premierjem Robertom Golobom, in sicer na točki usklajevanja socialnih transferjev z inflacijo. Golob je namreč na ponedeljkovi seji DZ ošvrknil Mesca, da za to kot pristojni minister ni zagotovil sredstev. Hkrati je kot neodgovorno označil izigravanje sklepov vlade v DZ, ki so jih pred tem enotno potrdili.

Mesec je zatrdil, da normalno nadaljujejo delo, oba s premierjem pa da sta "zrela človeka, ki ne kuhata zamer". Na včerajšnjem rednem usklajevanju koalicije pa so po njegovih besedah dali na mizo vse, kar "žuli" posameznega koalicijskega partnerja, in se konstruktivno pogovorili. "Na ravni koalicije ni nobenih zamer, gremo skladno naprej," je še zatrdil podpredsednik vlade Mesec.

Na novinarsko vprašanje, ali je Mesec še lahko minister po takšni zaušnici premierja v parlamentu, pa je minister za gospodarstvo iz vrst SD Matjaž Han odvrnil, da sicer vprašanje ni primerno zanj, vsak minister pa da opravlja težko delo. Kot je poudaril, ob energetski krizi, posledicah poplav, vojnih razmerah v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ni enostavno vladati, zato se je nujno predvsem "poslušati, sodelovati in biti realni pri ocenah".

Golobova ministrska ekipa sicer ob vseh izzivih za zdaj ostaja nepopolnjena. Stolčki na čelu ministrstva za naravne vire in prostor, ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za javno upravo so namreč po odhodu ministrov, ki so jih vodili, izpraznjeni. Premier je nedavno dejal, da bodo nekateri kandidati za nove ministre znani zelo hitro, za vodenje ministrstva za javno upravo pa se je v medijih zadnje dni najglasneje omenjalo nekdanjega ministra za javno upravo v tretji vladi Janeza Janše Boštjana Koritnika.

V Gibanju Svoboda tega ne komentirajo, pogovori o novih ministrskih kandidatih po njihovih navedbah še potekajo. Koalicijski partnerici, SD in Levica, pa naj bi bili sicer po neuradnih informacijah do imenovanja Koritnika zadržani, predvsem, ker je bil soodgovoren za številne odločitve vlade, do katerih so bili kot takratna opozicija izrazito kritični.

V izjavah tega sicer za zdaj ne komentirajo. Han je denimo včeraj poudaril, da si najožje sodelavce izbira predsednik vlade sam. O tem, ali bi SD imela pomisleke ob potrditvi Koritnika za ministra, pa je dejal, da če bi sodili zgolj po tem, kdo je bil v kakšni vladi, ali je z njo sodeloval, potem bi morali zamenjati pol države.