Zadnje tri jeseni so bile zelo mokre in kot take popolnoma neprimerne za jesensko setev pšenice, je za STA povedala specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Anka Poženel.

Včasih pšenice bistveno več kot danes

"Večinoma se za sejanje pšenice odločajo preizkušeni dolgoletni pridelovalci, ki vsako letos namenijo del svojih polj pridelavi ozimnih žit oziroma pšenice," je povedala Poženelova in dodala, da je bila še pred desetletjem ali dvema pšenica posejana kar na okoli 1500 hektarih polj Vipavske doline.

Sedaj pa se pridelava pšenice vse bolj opušča. Polja so zatravili ali nanje posadili kaj drugega, vse več je na njih tudi v dolini vinogradov. Eden od razlogov za vse manjši pridelek pšenice na Vipavskem pa je tudi velika razdrobljenost obdelovalnih površin.

Pri odkupu upoštevajo ekonomske kriterije

"Mlinotest pri odkupu pšenice, tako kot tudi pri ostalih poslovnih odločitvah, upošteva ekonomski kriterij in kriterij kakovosti, ki mora absolutno ustrezati pričakovanjem in zahtevam. Vedno pa tudi vključuje možnosti lokalnega okolja in zato tudi spodbuja na primer setev pšenice ali koruze v Vipavski dolini in na Primorskem," je ob začetku letošnjega odkupa za STA povedal predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj.

Tudi letos bodo predvidoma odkupili vso pšenico, ki jo v Vipavski dolini lahko odkupijo; lani je bilo 180 ton: "Trudili se bomo, da bomo čim več potrebne pšenice odkupili v Sloveniji, razliko bomo kupili v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, tako kot tudi pretekla leta."

Žetev zaključena v prvi polivici julija

V Mlinotestu pričakujejo, da bo žetev zaključena v prvi polovici julija. Zagotovo pa ne bo čisto vsa pridelana pšenica prišla do Mlinotestovih silosov, saj bodo nekateri pridelovalci tudi zaradi nizke cene zlatega zrnja pridelek pustili doma in ga porabili za lastne potrebe ali za krmo pšenice.

V Mlinotestu se sicer trudijo, da bi z različnimi akcijami znova spodbudili pridelavo večjih količin pšenice, vendar doslej niso bili uspešni. "Letos smo se osredotočili predvsem na organizirano sejanje koruze, ki pa žal še ni obrodila pričakovanih rezultatov in bomo morali koruzo kupovati na trgu. Vsekakor pa bomo vztrajali naprej," je še povedal Nabergoj.

Pšenice se ne splača sejati

Za večjo pridelavo pšenice in koruze na vipavskih poljih se zavzemajo tudi v Kmetijski zadrugi Vipava. Njen direktor Boris Bajc je za STA povedal, da je med poglavitnimi razlogi za tako majhen odziv na akcije Mlinotesta, v katerih so poljedelcem ob setvi ponujali zastonj seme, katerega ceno bi poračunali šele ob oddaji pšenice, prenizka cena, ki ga domača pšenica dosega na trgu. Stroški njene pridelave so zaradi majhnih površin večji od svetovnih, živilsko-predelovalna industrija pa zanje ni pripravljena toliko plačati.