Ekipa raziskovalcev, zbranih okrog virologa Christiana Drostena iz berlinske klinike Charite ter infektologa Clemensa Wendtnerja iz münchenske klinike Schwabing, je preučevala prve obolele s covidom-19 v Nemčiji, ki so se konec januarja pojavili v bližini Münchna. Ugotovitve so objavili v strokovni reviji Nature, povzema pa jih nemška tiskovna agencija dpa.

Obravnavni bolniki so bili mlajši ali srednjih let, kazali pa so dokaj mile simptome, podobne gripi, kot sta kašelj in vročina, ter tudi motnje pri zaznavi vonja in okusa. Pri njih so v času okužbe dnevno analizirali brise iz nosu in žrela ter vzorce izmečka pri kašlju. Preučevali so tudi njihovo blato, kri in urin.

V prvem tednu od pojava simptomov je bilo izločanje virusa v žrelu in v izmečku pri kašlju zelo visoko. V večini primerov je v žrelu ta količina v roku prvega tedna bistveno upadla, v izmečku iz pljuč pa je do tega prišlo nekoliko pozneje. Po osmem dnevu od začetka simptomov raziskovalci niso več mogli izolirati kužnih delov virusa, četudi so v žrelu in pljučih še našli njegov genski material.

Ti podatki bi lahko pomagali zdravnikom pri odločitvah, kdaj v primeru pomanjkanja bolniških postelj nekoga odpustiti v domačo karanteno. Avtorji ta korak predlagajo, ko je mogoče po desetem dnevu bolezni v mililitru izmečka kašlja dokazati manj kot 100.000 kopij dednega materiala virusa. Ko se je namreč to zgodilo pri devetih obravnavanih bolnikih, ni bilo več mogoče dokazati prisotnosti kužnega virusa.

Neodvisno od študije znanstveniki tudi domnevajo, da so lahko ljudje morebiti kužni že dva dneva pred pojavom simptomov. Študija je sicer še pokazala, da bi se lahko virus sars-cov-2 razmnoževal tudi v prebavnem traktu, a v blatu bolnikov, od katerih je eden imel diarejo, raziskovalci niso našli kužnih virusov. Kri in urin nista vsebovala virusa.

Vsi bolniki so dva tedna po pojavu simptomov proizvajali protitelesa, so še ugotovili.