Kot je ob koncu pogovora o aktivaciji praznih stanovanj in omejevanju nestanovanjske rabe povzel direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič, se je velika večina udeležencev strinjala, da bi bilo treba spodbuditi dolgoročno oddajanje z destimulacijo vlaganja v nepremičnine zaradi prihodkov od kratkoročne oddaje turistom.

Med ukrepi z večinsko podporo je navedel uvedbo davka na nepremičnine, ukinitev znižane davčne stopnje za nakup druge in vsake nadaljnje nepremičnine, povečanje nadzora nad oddajanjem na črno ali s fiktivno nizkimi najemninami, povečanje privlačnosti javne najemne službe z davčnimi spodbudami in višjimi omejitvami plačil lastnikom, izboljšanje pravne varnosti najemodajalcev, strožjo regulacijo oddajanja stanovanj turistom, podelitev pristojnosti lokalnim skupnostim, da na določenih območjih prepovedo oddajanje stanovanj turistom, in pospešeno izgradnjo študentskih domov.

Kot je poudaril državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner, so stanovanja postala finančni instrument in ne služijo več svojemu namenu, to pa je treba preprečiti. Med drugim je predlagal, da bi lahko stanovanje registrirala le fizična oseba, ki v njem prebiva. V drugih primerih bi bilo treba prostor prijaviti kot nastanitveni obrat.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport razmišljajo, da bi v novem zakonu o turizmu omejili oddajanje stanovanj na 30 ali 60 dni, je povedala Tjaša Tajmer. Različno bi obravnavali oddajo primarnega stanovanja najemodajalca, drugega stanovanja ali dela stanovanja. Kot je še dejala, računajo, da bo EU sprejela uredbo, po kateri bi lahko na spletnih platformah oglaševali le stanovanja, označena z registrsko številko.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič se ni strinjala z oceno, da je davčna politika glavni razlog za prazna stanovanja. Po njenih besedah so davčni ukrepi lahko dodatna podpora ukrepom drugih ministrstev. Nepremičninski davek bi po njenem mnenju moral temeljiti na tržni vrednosti nepremičnin, zato bi bilo treba vzpostaviti spremljanje tržnih najemnin. Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin je dober, težava je v tem, da se ne izvaja, je ocenila. Opozorila je, da nimamo podatkov, katera stanovanja so dejansko prazna in katera so v takšnem stanju, da jih je mogoče takoj uporabiti. Zavzela se je za ponovno vzpostavitev registra najemnih pogodb, ki je bil ukinjen pred 15 leti. Obdavčitev drugega stanovanja je všečna, ampak bi jo bilo težko izvajati, je še dejala Božič.

Tipičen Slovenec misli, da je naložba v nepremičnin najbolj varna in donosna, medtem ko je v razvitem svetu glavno vodilo razpršenost naložb, je dejal Anže Urevc iz družbe Dominvest.

Stanovanja je treba zagotoviti, ne pa zgraditi, je dejal Tomaž Černe iz podjetja Igea. Po njegovih podatkih je v državi več kot 150.000 praznih stanovanj. Od leta 2015 se je pozidanost Slovenije povečevala za povprečno 630 hektarov na leto, na razpolago pa je 3200 hektarov funkcionalno degradiranih območij. Investicije na nepozidanih zemljiščih so cenejše, zato mora za ponovno aktivacijo opuščenih pozidanih površin poskrbeti javni sektor, je ocenil.

Predstavnik Stanovanjskega sklada RS Dušan Gorenčič je navedel razloge za skromen uspeh javne najemne službe. Lastniki bi morali izpolniti več pogojev kot pri oddaji v najem na prostem trgu. Sistem je tog in ne omogoča prilagajanja načelu ponudbe in povpraševanja. Najemnikom pa ne omogoča dolgoročne rešitve stanovanjskega vprašanja. Neprofitna najemnina, izračunana po predpisih, ni rentabilna za vlagatelje v novogradnjo, pa je poudaril Dušan Jukič iz podjetja Zarja.