Evropska komisija ob začetku predsedovanja tradicionalno obišče predsedujočo državo. Gre za delovno srečanje, na katerem člani komisije in vlade pretresejo prednostne naloge v prihodnjih šestih mesecih. Razpravljali so o evropskem zelenem dogovoru, digitalni preobrazbi, okrevanju in odpornosti, zunanjih odnosih s poudarkom na Zahodnem Balkanu ter o migracijah, varnosti, vladavini prava in konferenci o prihodnosti Evrope.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na novinarski konferenci s premierjem Janezom Janšo zagotovila podporo in sodelovanje Bruslja s slovenskim predsedstvom Svetu EU. Oba z Janšo pa sta izpostavila predvsem okrevanje po pandemiji covida-19. "Na začetku prejšnjega leta smo se soočili z veliko preizkušnjo in Slovenci vemo, kaj preizkušnja je. Nobena država na svetu na epidemijo ni bila pripravljena," je dejal Janša.

Ocenil je, da je bila EU v tem času del rešitve in sta bila dosežena dva velika pomembna preboja. Prvi je dogovor je o skupnem okrevanju po epidemiji, drugi pa je bila po njegovih besedah pravilna odločitev komisije in drugih evropskih institucij za razvoj, proizvodnjo in delitev cepiva.

Odpornost, okrevanje, strateška avtonomija EU so del slovenskih prioritet naslednjega pol leta. "Veseli me tudi, da dobro napreduje potrjevanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Hvala komisiji za hitro delo," je dejal premier.

Von der Leynova je dodala, da Slovenija predsedovanje prevzema na točki preobrata za EU, motor okrevanja pa je evropski sklad Prihodnja generacija EU. "Slovensko predsedstvo bo odločilno. Naloge bodo zahtevne. Z zaganjanjem sklada za okrevanje gre za postavljanje temeljev za našo blaginjo v prihodnje. Pri tem lahko računate na mojo stalno podporo in sodelovanje kolegija," je izpostavila.

Janša je visoko med prioritetami omenil tudi širitev EU, ki je po njegovih besedah odgovor na strateške izzive. Slovenija bo oktobra gostila tudi vrh EU z državami Zahodnega Balkana.

Na novinarski konferenci Janše in von der Leynove pa je bilo precej pozornosti namenjene tudi aktualnim vprašanjem v Sloveniji. Von der Leyenova je izrazila pričakovanje, da bo Slovenija kar najhitreje imenovala evropska delegirana tožilca. Slovenska vlada se je namreč konec maja odločila, da se ne bo seznanila s sklepom o imenovanju dveh delegiranih evropskih tožilcev, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Janša je glede tega povedal, da ima Slovenija svojo zakonodajo, na podlagi katere bo imenovala delegirane tožilce. Kako hiter bo postopek, je odvisno od tistih, ki pri njem sodelujejo, je še povedal. "Po moji oceni ga lahko končamo do jeseni," je  poudaril.

Predsednica Evropske komisije je opozorila tudi na vprašanje financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) in izrazila pričakovanje, da bo Slovenija našla hitro rešitev problema in zagotovila neodvisnost in financiranje STA. Svoboda medijev je bila ena od glavnih tem, o katerih smo se pogovarjali s slovensko stranjo, in je "osrednji element vsake demokratične družbe". "Potrebujemo medije, svobodne in kritične medije, kot nadzornike vladnih aktivnosti, tudi aktivnosti komisije. To je bistvo demokracije," je poudarila.

Janša je v zvezi z STA dejal, da je vlada določila pogoje za sprostitev predujma za pričakovano opravljanje javne službe STA. "Upam, da smo končno v teh zapletih, ki so bili popolnoma nepotrebni, zdaj prišli do rešitve in da bo ta tema izginila z dnevnega reda," je dejal.

Sicer pa je Evropska komisija prav včeraj sprejela pozitivno oceno slovenskega načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti 2,5 milijarde evrov, na podlagi katerega bo Slovenija koristila evropska sredstva za spoprijemanje s posledicami pandemije covida-19. Načrt morajo potrditi še članice EU s kvalificirano večino, praviloma v štirih tednih.

Von der Leynova, ki je dopoldne v Ljubljani obiskala pediatrično kliniko, je ob tem pozdravila, da je med osrednjimi prednostnimi področji načrta zdravstveni sektor, predvsem njegova digitalizacija.

Člani Evropske komisije so se srečali tudi s predsednikoma republike in DZ Borutom Pahorjem in Igorjem Zorčičem. Sicer pa je odmevalo tudi dejstvo, da se skupinskega fotografiranja na Brdu ni udeležil prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. Za to naj bi se odločil iz protesta, potem ko naj bi Janša na srečanju komisarjem kazal fotografije s piknika SD, na katerem so bili tudi sodniki, kar naj bi bil dokaz vpliva te stranke na sodstvo v Sloveniji.

Začetek slovenskega predsedovanja Svetu EU so zvečer slovesno obeležili na Blejskem otoku s krstno uprizoritvijo baleta Povodni mož v koreografiji Edwarda Cluga. Minister za kulturo Vasko Simoniti je dejal, da si bo Slovenija prizadevala uresničiti vse zadane naloge ter si hkrati prizadevala, da bo EU še naprej prežeta s svobodnim izražanjem misli.

Von der Leynova pa je svoj govor začela in zaključila z besedami prvega slovenskega predsednika Milana Kučana. Uvodoma se je oprla na Kučanovo izjavo "danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan" in presodila, da so Slovenci po 30 letih od osamosvojitve uspeli uresničili svoje sanje na več področjih. Sklenila je, da Evropa računa na Slovence, da bodo svoje sanje še naprej obujali, Slovenci pa lahko računajo na Evropo.