PRISTANIŠKI PROMET LANI POSKOČIL: Nagla rast v potniškem prometu, povečan tudi pretovor blaga

Slovenija

Po cestah in železnici je bila lani glede na 2017 prepeljana približno enaka količina blaga. V mestnem javnem prevozu je bilo prepeljanih manj, v železniškem prevozu pa podobno število potnikov. Povečala sta se letalski in pristaniški potniški promet - število potnikov v koprskem pristanišču je poskočilo za 23 odstotkov.


 
V cestnem javnem linijskem prevozu, ki zajema medkrajevni in mednarodni prevoz, je bilo lani prepeljanih 28,5 milijona potnikov, kar je 11 odstotkov manj kot leto dni pred tem. V mestnem javnem linijskem prevozu je bilo medtem prepeljanih 59,8 milijona potnikov ali tri odstotke manj kot v predhodnem letu, je včeraj objavil državni statistični urad.

V železniškem prevozu je bilo leta 2018 prepeljanih 13,5 milijona potnikov, kar na letni ravni predstavlja enoodstotno rast. Največji slovenski letalski prevoznik je lani prepeljal 1,2 milijona potnikov ali dva odstotka več kot leto dni pred tem. Na slovenska mednarodna letališča je medtem prispelo ali z njih odpotovalo 1,8 milijona potnikov, kar medletno predstavlja osemodstotno rast, v koprskem pristanišču pa se je izkrcalo ali vkrcalo nekaj več kot 133.000 potnikov, kar pomeni 23-odstotno povišanje.

V cestnem javnem linijskem prevozu je bilo v letu 2018 opravljenih 522 milijonov potniških kilometrov ali šest odstotkov manj kot v letu 2017, v železniškem prevozu 656 milijonov potniških kilometrov ali odstotek več kot v prejšnjem letu in v zračnem prevozu 1,2 milijarde potniških kilometrov ali en odstotek manj kot leto pred tem.

Slovenska tovorna vozila so lani prepeljala 85,4 milijona ton blaga in opravila 22,2 milijarde tonskih kilometrov. Po cestah je bilo prepeljanega za odstotek manj blaga, opravljenih tonskih kilometrov pa je bilo sedem odstotkov več kot v prejšnjem letu. Po železnici je bilo v letu 2018 prepeljanih 21,3 milijona ton blaga, kar na letni ravni ne predstavlja bistvenih sprememb, in opravljenih 5,1 milijarde tonskih kilometrov, kar prav tako spominja na predhodno leto.

V pristaniškem prometu je bilo pretovorjenih 23,1 milijona ton blaga, kar na letni ravni predstavlja štiriodstotno rast. Struktura pretovora kaže, da je bilo največ pretovorjenega blaga v velikih kontejnerjih (40 odstotkov) ter kot suhi razsuti tovor (32 odstotkov), sledi tekoči razsuti tovor (16 odstotkov). Najmanj je bilo pretovorjenega drugega generalnega tovora (sedem odstotkov) in mobilnih RO-RO enot (pet odstotkov).

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija