Povezovanje obalnih občin

Obalne občine se zadnja leta ponovno povezujejo kot so se pred leti, ko je obstajala celo Skupnost obalnih občin. Kriza je očitno sprožila nujo po sodelovanju na skupnih projektih. Ti segajo od ravnanja z odpadki, vodooskrbe, do turizma in infrastrukture. O tem smo se pogovarjali z Gašparjem Gašparjem Mišičem, poslancem PS in medobčinskim koordinatorjem več projektov, kot so oskrba s pitno vodo Istre in Krasa, Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK) ter Regijsko destinacijo Južne Primorske.

Gašpar Gašpar Mišič nam je o skupnih projektih in sodelovanju obalnih občin dejal: »Veliko napora smo vložili pri reševanju problema ravnanja z odpadki, prav tako nas pesti vodooskrba, prizadevamo si za združevanje inšpekcijskih redarskih služb, pred meseci je bilo govora tudi o morebitnem opravljanju skupne taxi službe, sofinanciranju Regijske destinacijske organizacije in tudi skupnemu marketingu v turizmu.

Med projekti je sicer tudi Istrska ambasada v Ljubljani, za kar je Mišič našel tudi tri primerne lokacije, vendar je dogajanje okrog tega zamrlo po predčasnih volitvah.

 Pri tem naj bi pridobili sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo aktivnosti v višini 400.000 evrov, ostalo bi zagotovile obalne občine, nosilec projekta je Turistično združenje Portorož, ki ga vodi Jadran Furlanič. Mislim pa, da je osnovni problem sodelovanja med občinami v komunikaciji, ki se kaže skozi celotno zgodovino.«

Po 17 letih našli rešitev v treh mesecih?!

O težavah z vodooskrbo Istre in Krasa se govori sicer že več kot 17 let, do skupnega dogovora med župani Obale in Krasa pa je prišlo po približno treh mesecih. Mišič nam je razložil še, da je bilo izredno težko poenotiti 15 različnih županov, ki so različno politično opredeljeni. Podobno je bilo pri iskanju skupnega skupnega odlagališča odpadkov, kjer se sedaj zapleta.

Rešitev so sprva našli na lokaciji pri Logatcu, v bližini počivališča Lom ob avtocesti, odmaknjeno od naselij. Deponije oziroma odlagališča smeti tam sicer ne bi bilo, temveč Center za rokovanje z odpadki z Obale, Notranjske in Krasa. Gre za odpadke, po grobih ocenah, okoli 160.000 prebivalcev, ki ustvarijo okoli 70.000 ton odpadkov na leto. Odpadke bi se predelovalo za reciklažo v surovine, se jih zažigalo ali pa bo iz njih nastajal bioplin, kar sicer že izkoriščajo Japonci. Pred enim mesecem, po tem, ko so občinarji že našli skupni jezik in se dogovorili za skupno lokacijo, pa je ministrstvo predlagalo drugo lokacijo. Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič naj bi preferiral izbiro Regijskega centra za odpadke v Novi Gorici, tudi zavoljo tega, ker bi bil ta brez obalno-kraških občin nerentabilen. Po Mišičevem mnenju je bil napaka storjena na začetku, ko je bilo določenih preveč regijskih centrov za ravnanje z odpadki.

Mišič opozarja na to, da je v Sloveniji na voljo za razvojne projekte od 40 do 50 milijonov evrov kohezijskih sredstev Evropske unije, vendar je Slovenija v šestih letih uspela črpati le 15,6 % teh sredstev.

»Problem je, da države ne vodijo politiki ampak določeni strukturni lobiji, ki delujejo za določene projekte. Ko minister dregne v osje gnezdo mu takoj uredijo interpelacijo, se favorizira določene izvajalce, ki imajo nek ozek interes,« je dodal poslanec Pozitivne Slovenije.

Po tunelu nove plaže?

Med projekti, ki zadevajo vse obalne občine, je tudi infrastruktura. Ko bo dokončan tunel pod Markovcem, bo cesta med Koprom in Izolom pridobila novo, okolju prijazno vsebino. Tukaj se predvidevajo vsebine, povezane s športom, rekreacijo in zabavo, kar bi lahko koristilo tako domačinom kot turistom. Glede samega turizma je Mišič omenil, da je potrebna večja povezava s kmetijstvom. Zadnja leta se po njegovih opažanjih preveč ukvarjamo s tem, kje naj kmet kaj pridela, ne pa s tem, kako bo svoje pridelke uspel dobro prodati. Sam si prizadeva ustvariti pogoje za golfsko destinacijo na Obali, kjer bi poleg golfa stal še arboretum z nasadi kakijev in oljk.

Moti ga tudi to, kako ne izkoristimo naravnih danosti in kulturnih spomenikov, kot je križ v Strunjanu ob 500. obletnici prikazovanja Marije. »Petsota obletnica se zgodi samo enkrat in mislim, da je nismo dovolj promovirali. V Međugorju je minilo komaj 50 let od prikazovanja Marije, pa so to spremenili v posel, od katerega živi celo mesto, pri nas pa ostajamo pri miselni zaplankanosti zaradi nekaterih, ki so proti kleru! Obala je zaspala na lovorikah starega Portoroža,« je bil oster poslanec PS.

Deli novico: