OPOZORILO PRIMORSKEGA PSIHOLOGA O VZPOREDNI EPIDEMIJI: "Vsak dan več sovražnosti do okuženih, brez obvladovanja bo privedlo do panike in nasilja"

Slovenija

Predstojnik Centra za pozitivno psihologijo Univerze na Primorskem Kristijan Musek Lešnik je v zapisu na svojem blogu opozoril, da širjenje novega koronavirusa spremlja, včasih pa gre korak pred njo, epidemija anksioznosti. Po njegovem mnenju Sloveniji v tem trenutku manjka vzporedno spopadanje z obema epidemijama, saj ena krepi drugo, in obratno.

"Dokler se vrh države ukvarja le z epidemijo virusa, bo druga brez nadzora rasla; brez resnega obvladovanja tudi do primerov izločanja, nasilja in panike," je poudaril. Ključna napaka, ki jo vidi pri ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ni povezana z njunim odzivanjem na širjenje novega koronavirusa, saj verjame, da delata po svojih najboljših močeh in si zaslužita podporo.

"Težavo vidim, ker očitno ne razumejo, da širjenje virusa spremlja, včasih pa gre korak pred njo, epidemija anksioznosti. Pri njej zagotovila 'ne bodite anksiozni' ne pomagajo," je opozoril. Pojasnil je, da je eden od ključnih virov tesnobe povezan z občutkom izgube nadzora nad situacijo. Virusa namreč ne vidimo, je pa očitno vsepovsod naokrog. Ne vemo, kje se mu lahko skrijemo, in kje nismo varni pred njim.

"Ena od nujnih stvari, da skupnost ostane kohezivna in ne razpade na krdelo plemen in posameznikov, ki se bodo prej ali slej začeli sovražno vesti do vsakogar, v katerem bi lahko prepoznali vir nevarnosti, je kompenzacija izgube osebnega nadzora nad situacijo in življenjem z zunanjim nadzorom. Tesnobo ljudi v tem trenutku lahko najbolj učinkovito blaži občutek zaupanja, da imajo tisti, ki vodijo zadeve, stvari pod nadzorom," je zapisal.

Kot ugotavlja psiholog Musek Lešnik, del ljudi izgubo nadzora nad sedanjostjo kompenzira s prizadevanjem za nadzorovanje prihodnosti, češ 'treba se je pripraviti'. Ljudje, ki kopičijo zaloge, po njegovih besedah "niso norci ali blazneži, pač pa tisti med nami, ki na ta način uravnavajo stopnjo notranje tesnobe na obvladljivo raven".

Del ljudi izgubo nadzora in anksioznost kompenzira z obrambnim sprožanjem zanikanja, češ 'vse skupaj je manj kot navadna gripa', 'mlajši niso ogroženi'. Tretji pa po njegovih besedah tesnobo kompenzirajo "z zaupanjem v zunanji nadzor, oziroma z zaupanjem v to, da tisti, ki vodijo boj proti virusu, vedo kaj počnejo, so v svojem boju uspešni in bodo zmogli preprečiti najhujše".

Kako zdravo bo katerakoli skupnost šla čez trenutno preizkušnjo, bo po njegovem mnenju v veliki meri odvisno od ravnovesja med temi skupinami. "Če bo prvih preveč, bodo praznili trgovine, sprožili resno paniko in širili virus. Če bo drugih preveč, bodo brez zadržkov hodili naokrog, ignorirali priporočila stroke in širili virus. Ključna reč je torej ohraniti čim večji delež populacije v tretji skupini, ali še bolje - ga večati," je dodal.

To pa lahko oblast po njegovem mnenju doseže samo na en način: "Populacija jo mora prepoznati kot kompetentno, strokovno, občutljivo do te mere, da tem ljudem zaupa. Ljudje preprosto rabijo občutek, da je del nadzora, ki so ga izgubili, prevzel nekdo drug, ki mu lahko zaupajo. Ključ do zaupanja je pa kompetentnost, odločenost, preudarnost, iskrenost, odkritost. En od najbolj osnovnih pogojev so odkrite informacije."

Prepričan je, da bilo treba skupino, ki odloča o ukrepih in načinih komuniciranja z javnostjo, okrepiti z ljudmi, ki razumejo psihologijo in mehanizme širjenja ter obvladovanja tesnobe v populaciji. Kot je poudaril, bi bilo veliko boljše, če bi to storili že pred časom, in to ne samo za preprečevanje anksioznosti, širjenja predsodkov, sovražnosti, temveč tudi za boljše obvladovanje epidemije koronavirusa.

"Sovražnosti do drugačnih in okuženih bomo vsak dan videli vse več - razen če se bodo tisti, ki v tem trenutku vodijo igro, začeli enako resno kot s koronavirusom ukvarjati tudi z epidemijo tesnobe. In pri tej so v tem trenutku izgubili veliko več časa," je še opozoril.

Musek Lešnik sicer od leta 2010 predava predmete s področja obče psihologije na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnologijo Univerze na Primorskem, kjer od leta 2018 tudi vodi Center za pozitivno psihologijo.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Kanola |  14 .03. 2020 ob  13: 00
sej tudi če imaš depresijo al kako drugo duševno stanje, te itak folk stigmatizira oziroma nekateri bi te še napadli, zaprli itd. , folk je tak.
Tiramola  |  13 .03. 2020 ob  19: 38
Zaupajmo v javno zdravstvo.

Zasebniki nam tu ne bodo pomagali.
Gantar danes ni povedal nič koristnega.
Navija za zasebnike in koncesionarje. Seveda črpajo predvsem javni denar.

Kakšno zdravstvo si želimo? To je vprašanje za državljane na REFERENDUMU.

Hvala vsem ki skrbijo za nas.

Kukuruz |  13 .03. 2020 ob  18: 42
Dejmo imet vecje zaupanje v Janeza Janso,kot bi ga drugace imeli.Na neki tocki se mi je zdel bolj politicno usmerjeni prispevek kot pa psiholoski.
Seveda bo nekdo okuzen z virusom bil delezen zavracanja od druzbe,kot da je strupen,zato ne bo na velik zvon obesal da je bolan.
Paniko bi lahko zajezili z strokovnimi clanki kjer bi se ljudi poucilo kaj je virus,kako zgleda,kako se obnasa in zato tudi kako se prepreci okuzbo.Nevednost bo terjala dosti zrtev.
Okuzen clovek z virusom potrebuje podporo,da si vsi zelimo da cimprej ozdravi in se vrne nazaj v druzbo.
Treba bo pokazat socutje,kljub temu da ravno ne blestimo na tem podrocju.
kokodek |  13 .03. 2020 ob  14: 47
-1
in še tesnoba, ker na vladi zaudarja po naftalinu.....kaj porečejo v SDS in NSI, ki so za privatizacijo zdravstvajQuery112306374835806158929_1584106769902?!!!! Izkazalo se je, da je edino javno zdravstvo uspešno pri epidemiji ( to je poudaril tudi naš predstojnik klinike v Berlinu).