V Sloveniji od 1. novembra veljajo nova pravila podeljevanja stanovanjskih in tudi potrošniških posojil. Ker so strožja kot doslej, pa marsikdo ne bo imel več dostopa do njih. Zato so v javnosti sprožila precej razburjenja. V poslanski skupini LMŠ so Banko Slovenije celo pozvali, naj strožje pogoje podeljevanja stanovanjskih posojil spremeni zgolj v priporočila oziroma z njimi počaka do sprejema novega stanovanjskega zakona. V tem času bi namreč omogočili jamstva za najem stanovanjskih posojil tistim, ki zaradi oblike zaposlitve ali višine dohodka ne morejo sami do njih. Strožji pogoji kreditiranja bi marsikoga prisilili v najem stanovanja, a cene na tem področju trenutno regulira trg sam. V tujini, denimo v Berlinu, pa so se že odločili, da cene najemnin zamrznejo oziroma določijo najvišjo možno mejo.
KREDITNI POGOJI ZAOSTRENI, NAJEMNINE STANOVANJ PA V NEBO: Kaj prinaša nov stanovanjski zakon in kako so v tujini zamrznili cene najema
Slovenija
"Menimo, da ukrep Banke Slovenije poslabšuje socialni položaj številnih državljanov," so se včeraj na zaostrene pogoje kreditiranja odzvali v LMŠ. Kot so ocenili, bo ukrep še posebej prizadel mlade in mnogim celo onemogočil reševanje stanovanjske problematike, na kar tudi sicer opozarja dobršen del javnosti.
Prav zdaj pa je v javni obravnavi predlog novega stanovanjskega zakona, ena od predvidenih rešitev je tudi možnost državnega jamstva za posojila za mlade in mlade družine, ki sedaj ne morejo priti do posojila za nakup stanovanja. Banka Slovenije naj zato z zaostritvijo posojil počaka leto dni, dokler ne bo sprejet nov stanovanjski zakon, menijo v LMŠ, kjer so napovedali tudi srečanje premierja Marjana Šarca z vsemi deležniki na področju stanovanjske politike, da bi se dogovorili, katere ukrepe iz predloga novega stanovanjskega zakona bi lahko začeli pripravljati že sedaj.
Kot so izračunali v združenju bank, bo omejitev kreditiranja prizadela 57 odstotkov oz. 213.000 od 380.000 upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino v višini do 700 evrov, vsaj 20 odstotkov oz. 114.000 zaposlenih z neto plačo do 928 evrov, ki preživljajo oz. sopreživljajo enega otroka, ter med 10 in 25 odstotkov zaposlenih z višjimi plačami. V združenju so ob tem navedli nekaj primerov. Starša z dvema mladoletnima otrokoma, ki prejemata povprečno plačo in še nista obremenjena s posojili, bi lahko prejela v primeru stanovanjskega kredita na 20 let največ po 30.000 evrov vsak.
Po novem se bodo morali kreditno nesposobni tako zateči k najemu stanovanj, kar pa na Obali postaja še težje izvedljivo kot denimo v prestolnici. Cene najemnim namreč letijo v nebo, še najraje pa lastniki na Obali oddajo nepremičnino od začetka oktobra do konca maja oziroma največ do sredine junija, potem pa se mora najemnik izseliti, saj to isto nepremičnino oddajo turistom po bistveno višji ceni za čas poletne sezone.
Pregled ponudbe na priljubljeni Facebook skupini 'OBALA - oddam - prodam - kupim - najamem nepremičnino' kaže, da se od oktobra do konca maja da najeti na primer dvosobno stanovanje za 600 evrov mesečno v Portorožu – k temu je treba prišteti še obratovalne stroške – v Izoli pa enosobna stanovanja za okrog 500 evrov brez vključenih stroškov.
Daniel Lovšin iz podjetja Casabela nepremičnine je septembra za naš portal ocenil, da so po njegovi oceni primerne cene za manjša stanovanja med 150 in 280 evrov, za enosobno okvirno 350 evrov, za dvosobno od 450 do 500 evrov, za trosobno pa do 650 evrov mesečno, kar preračunano pomeni med sedem do devet evrov za kvadratni meter. Lovšin je ob tem poudaril, da je Obala vsaj po ponudbi sodeč dražja od Ljubljane.
Morda bi se tudi pri nas zato veljalo zgledovati po praksi iz tujine. V Berlinu so denimo oblasti junija predstavile načrte za petletno zamrznitev najemnin, kar bi lahko začelo veljati v začetku prihodnjega leta. Postavili so najvišjo možno najemnino, in sicer 9,8 evra za kvadratni meter.
Na ministrstvu za okolje in prostor so za siol.net povedali, da je tudi pri nas z osnutkom novega Stanovanjskega zakona predvidena omejitev rasti najemnin. "Višina najemnine se bo lahko po enem letu zvišala največ do 10 odstotkov, vendar v treh letih ne več kot za 15 odstotkov. Omejitev glede višanja najemnine bo veljala tudi v primerih zaporednih najemov za določen čas," so pojasnili in dodali, da bo nov zakon tudi občini dal zakonsko podlago, da lahko ob ugotovitvi, da je na njenem območju ali na delu njenega območja tržna najemnina presegla dvakratnik stroškovne najemnine na tem območju, določi omejitev maksimalne višine tržne najemnine, pri čemer pa omejitev ne sme biti nižja od enainpolkratnika stroškovne najemnine.