KOPRČANKINA GANLJIVA PROŠNJA ZA POMOČ: Zdravniki so dvignili roke, "pomagajte Deanu, da se zgodi čudež"

Koper

Na spletu se je pojavil ganljiv zapis Koprčanke, ki se je kot požar razširil med uporabniki Facebooka. V njem Sanela Buzečan prosi za pomoč za nekdanjega moža Deana, ki trpi za hudo boleznijo, zdravniki pa so nad njim "dvignili roke". Kljub razvezi še vedno močno povezana družina zadnje upanje vidi v alternativni medicini, a je njeno financiranje zanje prevelik zalogaj. Vse ljudi dobrega srca zato prosijo za majhno pomoč, ki bi Deanu podaljšala in olajšala življenje.

Dean Buzečan s hčerama Moniko in Saro

Sanela in Dean Buzečan sta se spoznala pred 26 leti na avtobusni postaji v Izoli. Dean, sicer prometni policist s Škofij, je Sanelo ustavil, ko se je vozila s kolesom in ji rekel, naj mu pokaže vozniško za kolo. Iz heca se je razvila simpatija, kmalu ljubezen in čez tri leta sta bila poročena. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki. Njuna ljubezen se je po 16 letih skupnega življenja žal izgubila, a sta ostala dobra prijatelja. Sanela svojemu nekdanjemu možu tako stoji ob strani tudi v času hude bolezni, ki so jo odkrili v začetku lanskega leta.

Pred letom in pol so Deanu diagnosticirali tumor, ki se je prek žile razširil do ledvice, zaradi česar so mu jo lanskega junija tudi odstranili. A se je rak nadalje razširil še na druge organe, bolezen pa je privedla do točke, ko so "zdravniki dvignili roke in rekli, da mu ne morejo več pomagati," pove Sanela.

"Na žalost bolezen ne izbira in kruta usoda je izbrala tebe, Dean. Moj Dean. Tvoja bolezen nas je udarila kot strela z jasnega, pahnila nas je v največjo žalost. Leto dni nazaj so ti vzeli ledvico, danes pa medicina dviga roke nad teboj. Vsi tvoji, vsi, ki te imamo radi, upamo na čudež. Kajti čudeži se dogajajo," je zapisala v objavi na Facebooku.

Prosim pomagaj/te 26 let nazaj sem te spoznala na autobusni postaji v Izoli. Takrat si me ustavil, ko sem se vozila s...

Objavil/a Sanela Buzečan dne Ponedeljek, 15. junij 2020

Po številnih obsevanjih in kemoterapijah, zaradi katerih je Dean izgubil vse lase in precej shujšal, mu tudi te ne morejo pomagati več. V ljubljanskem kliničnem centru so, tako Sanela, hladno dejali le, da za Deana ne morejo narediti več ničesar, češ da za tako obliko tumorja ni zdravila in da je njegova smrt le še vprašanje časa. Zabrusili naj bi jim celo: "Kaj ste pa pričakovali, to se je vedelo že na začetku." A kot pojasnjuje Sanela, jih na ta scenarij ob nastopu bolezni ni opozoril nihče.

Družina pa kljub črnim napovedim ne namerava obupati. Po pomoč se je zato obrnila na alternativno medicino, ki pa je zelo draga. Nedavno so pričeli z zdravljenjem s svečkami, ki se vnesejo v telo in ki prek elektromagnetnih valov uničujejo rakaste celice. Aparat, ki oddaja elektromagnetne valove, so že kupili, zanj so odšteli 2500 evrov, svečke, ki jih je potrebno kupiti vsakega pol leta, pa stanejo še dva tisočaka več. Za pomoč pri financiranju zdravljenja zato prosijo vse ljudi dobrega srca. To je namreč njihovo zadnje upanje, poudarja Sanela: "Pomagajte Deanu, da se zgodi čudež. Jaz mu bom. Stala mu bom ob strani v dobrem in slabem, tako kot sem obljubila 24. maja 1997."

Prostovoljne prispevke sprejemajo tudi na Sanelinem delovnem mestu, v Vrtnariji Marjetice Koper.

Situacijo naredi še toliko hujšo velika finančna stiska, v kateri se je znašel oče z dvema hčerama, ki po ločitvi živita pri njem. Obe se še šolata in nimata lastnih prihodkov, Dean pa je zaradi bolezni že dlje časa na bolniški, kar pomeni, da so njegovi prihodki bistveno nižji. Ravno pred boleznijo se je odločil za nujno potrebno prenovo stanovanja in dvignil kredit, ki mu sedaj predstavlja veliko breme, prenova je obstala, sam pa se je moral zaradi potrebne nege preseliti nazaj k staršem na Škofije. Ob vseh stroških je plačevanje alternativnega zdravljenja zanj prevelik zalogaj

Prispevke zanj zbirajo v Cvetličarni Mimi v Izoli in v Vrtnariji Marjetice Koper na Škocjanu, kjer je Sanela zaposlena. Ker pa so zanimanje za pomoč izrazili tudi prebivalci iz drugih slovenskih krajev, se je družina obrnila tudi na Istrski območni Karitas, kjer je odprt transakcijski račun.

Vaš prispevek lahko nakažete na TRR Istrske območne Karitas, Markova 38, Bertoki, 6000 Koper. TRR: SI56 1010 0003 7527 646, sklic SI00 062020, namen: pomoč družini.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija