Kot so pojasnili na policiji, so avstrijski varnostni organi na vstopno točko Karavanke/Rosenbash pripeljali več tolmačev, ki jezikovno preverjajo tujce, ali dejansko prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so njihovi državljani. Z začetkom takšnega nadzora so v soboto začeli tudi zavračati prve skupine tujcev.

Zavrnejo vse lažnjivce

Edini razlog zavrnitve je ugotovitev, da tujci ne prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so njihovi državljani. Razlog zavrnitev torej ni v tem, da prihajajo iz varnih držav oziroma nevojnih območjih, so navedli na policiji in dodali, da Avstrija tako sprejema tudi državljane Maroka, Alžirije, Irana in druge.

Slovenska stran po navedbah policije vse zavrnjene tujce namešča v Center za tujce v Postojni. Po ponovni registraciji, pri kateri pogodbeno sodelujejo tudi prevajalci, so včeraj avstrijskim varnostnim organom uspešno predali 91 tujcev, ki so bili predhodno zavrnjeni, trenutno pa je na poti v Avstrijo še 100 tujcev, ki so bili v preteklih dneh zavrnjeni, so pojasnili na policiji.

Pri ponovni registraciji navedejo pravo državljanstvo

Po njihovih navedbah pri ponovni registraciji v Sloveniji tujci praviloma povedo pravo državljanstvo, ko pa jih pripeljejo pred avstrijske varnostne organe, svoje pravo poreklo ponovno skrivajo. Kot predvidevajo, to počnejo zaradi nadaljnjega zaprosila za mednarodno zaščito.

Kot so še pojasnili na policiji, se pri registraciji tujcev za ugotavljanje njihove identitete oziroma porekla poslužujejo dokazov, ki jih zberejo pri pregledu, zbranih obvestilih ter s pomočjo tolmača, ki glede na obliko jezika lahko opredeli, iz katerega območja tujec prihaja, saj je denimo alžirska arabščina povsem drugačna od sirijske.

Zostritev mejnih kontrol

Spremembe v postopkih na meji so po njihovih navedbah povezane z napovedanimi zaostritvami mejne kontrole na evropski ravni. Kot so pojasnili, je komisija namreč 16. decembra predlagala spremembe zakonika o schengenskih mejah, kjer predlagajo spremembo člena, ki določa mejni nadzor. Sprememba se nanaša na mejni nadzor oseb, ki uživajo pravico do prostega gibanja, pri prehajanju zunanjih schengenskih meja.

Mejni nadzor ob izstopu in vstopu bi vseboval preverjanje državljanstva osebe in potovalnih dokumentov, vključno s preverjanjem v schengenskem informacijskem sistemu, Interpolu in nacionalnih bazah podatkov policije, ter preverjanje, ali oseba ne predstavlja grožnje notranji varnosti, javnemu redu ali mednarodnim odnosom ter javnemu zdravju, so pojasnili.

Poudarili so, da gre za predlog komisije, ki bo predmet razprave in usklajevanj na strokovnem in političnem nivoju Evropske unije. Slovenska policija ima po njihovih navedbah zadržek, saj to pomeni sistematičen nadzor vseh potnikov, ki prestopajo slovensko-hrvaško mejo. Tako bi morali torej sistematično nadzirati vse, ki v poletnih mesecih potujejo na poletni dopust na Hrvaško. Nedvomno bi tak mejni nadzor imel velik vpliv tudi na povečane čakalne dobe, so navedli.