ISTRSKE OLJKE PO TEMPERATURNIH IN SUŠNIH STRESIH DALE SKROMNO LETINO: "Potrošnika bo težko prepričati, da je vse, kar je domače, tudi dobro"

Koper

Letošnja bera oljk v slovenski Istri je skromna. Nasade so prizadeli tako temperaturni kot sušni stresi, od škodljivcev sta bila na delu pavje oko in oljčna muha, visoke temperature v času cvetenja in spomladanska pozeba. Nekateri istrski oljkarji so ostali popolnoma brez pridelka.

Letos so oljkarji v Istri pričeli z obiranjem v zadnjem tednu septembra. Ker je bilo na drevesih manj plodov, so oljke tudi prej dozorevale. Kako hitro bodo dozorele pomembno vpliva tudi lega nasada. Če je oljko napadla oljčna muha, prav tako pohitijo s pobiranjem, da ohranijo pridelek. Odločitev, kdaj bo pobral pridelek, je torej odvisna od vsakega oljkarja posebej in tudi zato jih nekateri pobirajo še v teh dneh.

Po čem si bomo zapomnili letošnjo letino oljk?

Pri pridelavi oljk se v zadnjih letih kažejo vplivi podnebnih sprememb. "Priča smo zgodnejšemu dozorevanju, kar vpliva na zgodnejše obiranje. Zadnje raziskave kažejo, da ima največji vpliv na pridelavo oljk v Sloveniji dvig temperatur ter pogostost in vrsta padavin," pojasnjujejo na Inštitutu za oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper. V zadnjih letih ima oljka krajši čas cvetenja, prej vstopi v vegetativno fazo in plodovi prej dozorijo.

Letošnja bera oljk v slovenski Istri je skromna. Zapomnili si jo bomo po tem, da so oljke zgodaj vstopile v vegetacijo, zaradi spremembe padavin v jesenskem in zimskem času se je pojavilo pavje oko (op. uredništva: tudi oljkova kozavost, najbolj znana in razširjena bolezen oljk v Sredozemlju), v času cvetenja so bile oljke deležne izredno visokih temperatur, prizadela jih je spomladanska pozeba, plodiči so se junija sušili in odpadali.

"Oljka z naravnim trebljenjem poskuša obdržati najboljše plodove in na ta način zmanjšati tveganje izgube semena zaradi napada škodljivcev ali bolezni oz. nepredvidenih meteoroloških pojavov, hkrati pa uravnotežiti rodnost posameznega drevesa v danih rastnih pogojih," pojasnjujejo na inštitutu.

Avgusta in v prvi polovici septembra so trpele oljke daljšo sušo, vremenske razmere pa so bile ugodne tudi za napad oljčne muhe tik pred obiranjem.

Napadi bolezni in škodljivcev so dokaz podnebnih sprememb

"Na nekaterih lokacijah je izpad pridelka popoln. Vse to lahko pripišemo izjemno hitrim spremembam podnebja, ki smo mu priča v zadnjih štiridesetih letih," pravijo na inštitutu. Za primerjavo, v letu 2020 je bilo padavin od januarja do junija malo, cvetenje oljk pa obilno. "To je bilo najverjetneje posledica slabe letine 2019, saj se po slabi letini dokazano pričakuje boljše cvetenje," dodajajo. Kasneje so obilne padavine in zmerne poletne temperature poskrbele za množično letenje oljčne muhe in večjo napadenost plodov. Pridelek je bil obilen, čeprav slabše kvalitete.

Prav intenzivni in pogosti napadi bolezni in škodljivcev so očiten pokazatelj podnebnih sprememb.

"Opažamo, da se zadnja leta vse več pridelovalcev vrača k tradicionalnemu poznemu obiranju oljk, ko 'hitavajo' največ. Pri tem se ne zavedajo, da se v mednarodnem merilu kakovost olja vsako leto zvišuje in bomo v bodoče potrošnika težko prepričali, da je vse, kar je domače, tudi dobro," pojasnjuje vodja laboratorija Inštituta za oljkarstvo Milena Bučar Miklavčič. Danes so cenjena olja z bogato sadno aromo, ki izvira iz zdravega optimalno zrelega plodu.

Olje iz oljk pobranih bolj zgodaj, je večinoma vrhunske kakovisti

Kot zanimivost, na kvaliteto oljčnih olj so dali veliko že Rimljani. Olje iz preveč zrelih in gnilobnih plodov so uporabljali sužnji. Olje, ki so ga pridelali iz oljk pobranih s tal, pa so uporabljali za razsvetljavo.

Na Inštitutu za ojlkarstvo so pričeli spremljati kakovosti letošnje bere 24. septembra in rezultati kažejo, da bo olje iz oljk, ki so bile pobrane bolj zgodaj, večinoma vrhunske kakovosti. "Tudi olja iz  poškodovanih oljk zaradi napada oljčne muhe in takoj predelana v zgodnjem obdobju so z vidika kakovosti boljša od tistih, ki so poškodovane plodove dostavili v oljarno po 15. oktobru," razlaga Bučarjeva. Olja iz prezrelih poškodovanih plodov se večinoma ne uvrščajo v kategorijo ekstra deviških.

Kje je v slovenski Istri je bilo pridelka več in kje manj je zelo težko ovrednotiti, pravijo na inštitutu. V jugozahodni Sloveniji oljke rastejo na tleh z matično podlago mehkih karbonatnih kamenin. Poleg reliefa, lastnosti in globine tal na količino pridelka vpliva tudi, kako se posamezna sorta odzove ne okoljske razmere, pa tudi namakanje, rez, gnojenje …

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija