Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je pozdravil spremembo, ki po več kot 30 letih prizadevanj, ki so se začele v civilni družbi in nadaljevale v DZ, odpravlja razlikovanje med istospolnimi in raznospolnimi pari na področju priznanja zakonske zveze in posvojitve otrok.

"Od danes lahko vsi istospolni pari uživajo povsem enake pravice kot vsi ostali. S tem torej nihče ničesar ne izgublja, pridobiva pa ta manjšina, ki je bila skozi celotno zgodovino diskriminirana," je dejal Mesec.

Po besedah predsednika Legebitre Sebastjana Sitarja zakonska zveza za mnoge LGBT pare pomeni simbol ljubezni, zaveze in stabilnosti, zato mora biti dostopna vsem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Prepričan je, da bo zakon pomagal pri odpravi predsodkov do istospolnih parov in mavričnih družin ter poslal močno sporočilo, da je "vsaka ljubezen enakovredna in da si vsakdo zasluži spoštovanje in dostojanstvo".

Poslanki Tatjana Greif in Nataša Sukič, ki sta obe tudi predstavnici LGBT skupnosti, sta pozdravili spremembe, ki so bile izbojevane po treh desetletjih in več bojev. Najprej v polju civilne družbe, kasneje pa tudi z zavzemanjem Levice in vseh naprednih sil v družbi. Kot nadaljnjo nalogo je Greifova izpostavila odpravo diskriminacije samskih žensk pri dostopu do oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki ostaja primer uzakonjene diskriminacije.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je sicer prvi minister, ki ne skriva svoje istospolne usmerjenosti, meni, da je danes končan boj, ki je spremljal zadnjih 20 let njegovega življenja in se mu je leta 2015 pridružila Levica z jasnim sporočilom, da nihče ne sme biti pozabljen. Ob tem je napovedal tudi ureditev področja transspolnih oseb in pravnega priznanja spola.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec pa je opozoril, da so v stranki na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki dostop do tovrstnih postopkov omejuje le na pare in tako diskriminira samske žensk. To je ustavno sodišče pred nekaj tedni začelo obravnavati, tudi vlada je glede tega vprašanja podala pozitivno stališče, je dodal. Tašner Vatovec pričakuje, da bo sodišče sledilo zahodnim trendom in tudi samskim ženskam omogočilo dostop do ustavno zagotovljene pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok.

Mesec je glede tega sicer dejal, da spremembe na tem področju v Levici absolutno podpirajo, vendar bo zanje treba poiskati ustrezen demokratični konsenz, ki ga zagotavlja trenutna vladajoča koalicija. S člani koalicije se bodo pogovorili, ali je za to reformo energija, saj se reforme letos "kar kopičijo, tako da ne želim obljubljati preveč in napovedovati še ene".

Ob današnji priložnosti sta se ministrstvo za delo in vlada na družbenih omrežjih odela v mavrične barve, pred ministrstvom pa so izobesili mavrično zastavo.

DZ je spremembe družinskega zakonika sprejel 4. oktobra lani, po vloženem odložilnem vetu DS pa jih je še isti mesec potrdil. Deset dni kasneje je izglasoval sklep, da je razpis zakonodajnega referenduma o njih nedopusten, a je koalicija Za otroke gre na ustavno sodišče vložila pritožbo nanj. Ustavno sodišče pa je v odločitvi, objavljeni sredi januarja, ugotovilo, da sklep DZ ni v neskladju z ustavo.