Kako je pravzaprav padla odločitev za ustanovitev Evropske pravne fakultete?

Ideja o ustanovitvi Evropske pravne fakultete je dozorela ravno v času pristopa Slovenije k Evropski uniji. Zavedajoč se evropskih in mednarodnih razsežnosti slovenskega visokošolskega prostora nam je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo podelil akreditacijo leta 2005, prva generacija študentov pa se je k nam vpisala že v letu 2006/2007. Na Evropski pravni fakulteti smo že od samega začetka delovanja močno zagovarjali in poudarjali smernice visokega šolstva v Evropski uniji. Bili smo prva slovenska pravna fakulteta, ki je pričela delovati v skladu s sodobnim bolonjskim modelom študija in bili prva slovenska pravna fakulteta, ki je uvedla bolonjski način študija po modelu 3+2 ter posebno obliko študija na daljavo t.i. “E-študij”. Naša prednost je povezovanje po modelu partnerstva med zasebno in javno sfero v skladu z Lizbonsko strategijo, evropski trendi in usmeritve pa nas spremljajo še danes in sooblikujejo tako naše študijske programe kot tudi način izvajanja študija. 

Kako danes deluje fakulteta?

Fakulteta ponuja šest programov na dveh glavnih študijskih smereh – Pravo ter Pravo in management nepremičnin. Študenti imajo možnost izbire klasičnega študija prava, pri katerem osvojijo vsa znanja iz temeljnih pravih področij, ki jim omogočajo kasnejše zaposlovanje v pravosodju in opravljanje Pravniškega državnega izpita ob zaključeni prvi in drugi stopnji. Po drugi strani fakulteta ponuja še interdisciplinaren študij, ki je kombinacija prava in managementa nepremičnin. Slednji je strokovne narave in je primeren za specifične poklice s področja nepremičnin. Obe študijski smeri sestavljata povezano celoto in se izvajata na vseh treh študijskih stopnjah (dodiplomski, magistrski in doktorski študij). Poleg tega imajo študenti možnost izbire še t.i. E-študija. To je posebna oblika študija na daljavo, ki je nastala po vzoru prestižnih univerz iz tujine. Na novo pa se bo na fakulteti z novim študijskim letom izvajal tudi  popolnoma nov študijski program Alternativno reševanje sporov, ki je kot tak v Sloveniji edini podiplomski študijski program s tega aktualnega in pomembnega znanstveno raziskovalnega in strokovnega področja. Fakulteto trenutno obiskuje 800 študentov s statusom, zanimanje za vpis na fakulteto pa se krepi tudi s strani tujih študentov. Prednost fakultete je, da med svoje kadre prijavlja ugledne domače in tuje strokovnjake, ki teoriji dodajajo še praktično znanje. To so uspešni predavatelji, priznani odvetniki in sodniki ter drugi strokovnjaki s področja pravosodja, javne uprave, nepremičnin in gospodarstva, ki svoja znanja in izkušnje delijo neposredno s študenti. Trenutno jih z nami sodeluje kar 72, razvrščeni pa so v sedem kateder.

Goriška postaja iz številnih stališč vedno bolj osiromašena regija. Os razvoja se je že skoraj v popolnosti preselila na os Maribor, Ljubljana, Koper. Kako to, da se je fakulteta znašla v Novi Gorici?

Mnenje, da je Goriška “zanemarjena” regija, je zmotno. Številni mladi se njenega potenciala dobro zavedajo, zato se tudi vedno pogosteje odločajo za študij v domačem kraju. Goriška regija in njen center – mesto Nova Gorica - imata v sebi ogromen potencial, ki se kaže zlasti v zmožnosti čezmejnega povezovanja in razvoju modernega urbanega (visokošolskega) središča. Možnosti za razvoj je veliko, vendar žal opažam, da Nova Gorica še ni izbrala prave strategije na tem področju, še zlasti ne na področju razvoja visokega šolstva. To je trn v peti, ki Goriško  – hočeš nočeš – spremlja že dlje časa. Kljub temu ostajam pozitivnih misli in upam, da bomo s skupnimi močmi ta trend spremenili. Glede samega sedeža fakultete lahko povem, da je bil prvotni sedež fakultete v Portorožu, pred vpisom prve generacije študentov pa se je njen sedež preselil v Novo Gorico, na Kidričevo ulico. Leta 2011 je fakulteta prišla do novih prostorov v EDA centru, ki so resnično prikupni, naši študenti in predavatelji pa se v njih dobro počutijo. Ponosni smo tudi na to, da se izvajanje izrednega študija z novim letom seli v sam center Ljubljane. Tam je fakulteta pridobila atraktivne prostore, ki bodo izboljšali dostopnost študija tistim, ki prihajajo iz bolj oddaljenih regij. Uspelo nam je povezati Novo Gorico in Ljubljano, kar bo z vidika razvoja odlična priložnost za obe regiji. 

Kako se skuša fakulteta vpeti v lokalno okolje? 

Evropska pravna fakulteta se je že dodobra zasidrala v Slovenski visokošolski prostor, saj je prepoznavna tako doma, kot tudi v tujini. Na fakulteti nenehno skrbimo, da v študijski proces vključujemo predstavnike lokalnega in širšega družbenega okolja. Za aktivno povezovanje z okoljem skrbi zlasti naš Karierni center, ki svoje aktivnosti ponuja tako lastnim, kot tudi študentom in diplomantom okoliških fakultet, ki so željni dodatnega znanja in kariernih veščin. Kot visokošolska institucija si v čim večji meri prizadevamo za učinkovito povezovanje z okoljem, zato smo tudi odprti za vsakršen dialog z mestnimi oblastmi oz. drugimi akterji na tem področju. Ekonomska kriza, v kateri se je Slovenija znašla, zelo otežuje trenutne možnosti razvoja, zato so sodelovanje, povezovanje, dobre ideje in učinkovito črpanje evropskih sredstev lahko rešitev na dano situacijo. Nenazadnje lahko tudi naši študenti s svojim znanjem, idejami in izkušnjami bistveno pripomorejo pri razvoju regije in uspehu na raznih razpisih.

Ne delujete v okviru nobene izmed univerz. Zakaj ne? Je to prednost ali slabost? Sodelujete z Univerzo v Novi Gorici? Bi se ob morebitni vzpostavitvi kampusa prestavili v skupno študijsko središče?

Evropska pravna fakulteta je prva zasebna pravna fakulteta v Sloveniji, kar ji daje poseben pečat in značaj. Kot taka ni članica nobene univerze, kar ji omogoča večjo samostojnost in relativno avtonomnost na področju visokega šolstva. Lahko bi rekli, da je pri zagotavljanju skupnih ciljev – predvsem pri ohranjanju visokega šolstva v regiji – v ospredju “timsko delo” vseh vpetih visokošolskih institucij in predstavnikov lokalnega okolja. Naše moči so zato usmerjene v tesnejše sodelovanje na tem področju, saj verjamemo, da lahko povezovanje in izmenjava dobrih praks vodita do dobrih rezultatov. Nekaj korakov v to smer je bilo že storjenih. Glede same izgradnje univerzitetnega kampusa na Goriškem je bilo že marsikaj rečenega, storjenega pa bolj malo ali nič. Upam, da bo politika v bodoče temu projektu bolj naklonjena in da bo projekt vendarle izpeljan. Doprinos, ki bi ga imelo tovrstno središče z vidika oživljanja regije, je nepopisen. Največje koristi pa bi ob tem občutili študenti, ki bi končno lahko zaživeli v skupnem študijskem središču po vzoru uglednih ameriških univerz. 

Menite, da lahko univerzitetni kampus zaživi v tako majhnem mestecu kot je Vipava?

Umestitev kampusa v določeno okolje lahko vpliva na proces notranjega ravnovesja moči v regiji in državi. Tega se naši politiki dobro zavedajo, zato je tudi besed na to temo zelo veliko. Na vaše vprašanje lahko odgovorim pritrdilno, to pa iz več razlogov. Če malo pobrskate po zgodovini, lahko ugotovite, da so se kampusi sprva razvijali na mirnih lokacijah izven mestnih središč, zlasti zaradi prostorske stiske in strahu pred t.i. “korupcijo” visokošolskega sistema s strani mestnih lobijev. Izoliranost je znatno oteževala njihovo sposobnost modernizacije in uspešnega vključevanja v okolje, mesta pa oropala uglednih strokovnjakov. Ta negativen trend se je kasneje povsem obrnil in mesta so v svoja jedra začela privabljati univerze, ki bi kot partnerice in intelektualne gonilne sile sodelovale na področju družbenega razvoja. Dandanes si mestno občino kot je Nova Gorica, težko predstavljam brez univerzitetnega središča in drugih fakultet, ki tukaj sobivamo. Ker sta si pa vendarle Vipava in Nova Gorica blizu druga drugi, bi bilo potrebno premisliti o skupni univerzitetni regijski strategiji, da se ne zgodi črn scenarij, ki bi mesto Novo Gorico oropal življenja in intelektualnega podmladka. Ta namreč skrbi za ohranjanje znanstvenega, gospodarskega in turističnega razvoja mesta. Upam, da se bodo do tega vprašanja razumno opredelili na regijski in državni ravni ter našli skupni dogovor.  

Kako se vaša fakulteta razlikuje od Ljubljanske ali Mariborske Pravne fakultete?

Fakultete so žive tvorbe, ki se skozi leta spreminjajo in nenehno prilagajajo aktualnim družbenim razmeram. Vsaka ima svoj “raison d’être" - to so  temeljno poslanstvo in vizija -  ter  svoj “modus operandi”, ki se kaže v konkretnih ciljih in strategijah za dosego teh ciljev. Naš “raison d’être" je v prvi vrsti usmerjen k zagotavljanju kakovostnega ter uporabnega znanja oz. veščin, ki služijo diplomantom in delodajalcem kot dodana vrednost na trgu dela. Naš “modus operandi” pa nedvomno definirajo povezovanje teorije s prakso, praktična uporabnost znanja, inovativnost, strokovnost ter prijazno akademsko okolje. To so tisti elementi, ki Evropsko pravno fakulteto postavljajo v sam vrh samostojnih visokošolskih zavodov v Sloveniji. Skrivnost našega uspeha se skriva v prijaznem, študentom naklonjenem akademskem okolju ter v inovativnem učnem procesu, ki poudarja združevanje teorije s prakso, s čimer ponujamo diplomantom bogato paleto strokovnega znanja. Praktične vaje in predavanja potekajo v manjših skupinah neposredno v družbi vrhunskih strokovnjakov, ki s študenti delijo bogate izkušnje in nadgrajujejo njihovo teoretično znanje. Prednost in uporabnost tovrstnega študija potrjujejo tudi diplomanti fakultete, ki se z zanimanjem vračajo na fakulteto z željo po tesnejšem sodelovanju in nadaljevanju študija. Našo fakulteto odlikujejo ambiciozni študenti, ki svoje znanje dokazujejo na številnih tekmovanjih na nacionalni in mednarodni ravni. 

Spremljate pot svojih diplomantov? Kje se največ zaposlujejo? Kakšne rezultate dosegajo na pravosodnem izpitu?

Karierno pot diplomantov spremlja naš Karierni Center, ki igra pomembno vlogo na področju zaposlovanja, kariernega svetovanja ter spremljanja karierne poti mladih. Njegove moči so usmerjene predvsem v izboljšanje povezave med gospodarskim in akademskim okoljem z namenom, da se mladim omogoči hitrejši in učinkovitejši vstop na trg dela. Zaposlitvenih možnosti, ki se mladim odpirajo po končanem izobraževanju, je veliko. Iz raziskav izhaja, da se naši diplomanti zaposlujejo večinoma v javnem sektorju in gospodarstvu, in sicer v roku od 5 mesecev do 1 leta po diplomiranju. Med delodajalci pa se pojavljajo imena uglednih domačih in tujih podjetij, odvetniških družb, nepremičninskih agencij, zavarovalniških hiš ipd. Opažamo, da se tudi trend zaposlovanja v pravosodju iz leta v leto povečuje, kar dokazuje tudi vse večje zanimanje naših diplomantov za opravljanje pravniškega državnega izpita. Te statistike spremlja naš Karierni center, ki je v konstantnem stiku z Ministrstvom za pravosodje. Kot zanimivost lahko povem, da je prva generacija študentov Evropske pravne fakultete pristopila na pravniški državni izpit leta 2012. Od takrat dalje pa se številka povečuje. Rezultati, ki jih dosegajo naši študenti na izpitu, so primerljivi z rezultati študentov drugih dveh pravnih fakultet. Naši diplomanti v ničemer ne zaostajajo za stanovskimi kolegi. 

Ugled pravosodja v zadnjem času zaradi številnih afer v Sloveniji zelo trpi, se to pozna tudi pri vpisu na vašo fakulteto?

Res je, številne afere so v zadnjih letih zelo omajale ugled slovenskega pravosodja in pokazale so resnično stanje naše pravne države. Stanje, ki se trenutno odraža, je zelo resno in tega se zavedajo tudi številni mladi, ki se odločajo za tovrstni poklic. V letošnjem letu smo zaznali povečan interes za prvi vpis na fakulteto. Kar nas še posebej veseli je, da se za vpis na obe študijski smeri zanima tudi vedno več tujih študentov. Pravniki, naj bi s svojim znanjem pomagali pri reševanju težav, ne samo gospodarskih, pač pa tudi družbenih. Zanimivo je, da se mladi vse pogosteje odločajo za pravniški poklic, saj nosijo v sebi čut za družbeno odgovornost in hrepenijo po želji, da bi s svojim znanjem in izkušnjami pomagali državi iz krize.

Kako bi si sicer po vaše lahko slovensko pravosodje kar najhitreje vrnilo ugled?  

Delovanje pravne države regulirata dva segmenta, to so institucije, ki jo sestavljajo, ter raven splošne pravne kulture v družbi. Slovensko pravosodje je del tega sistema. Dokler se pravna kultura in institucije ne bodo spremenile, bo stanje takšno, kakršno je. Pravniki smo del tradicije pravnega poklica. Pri tem gre za prepričanje v pravo, pravičnost, znanje in uresničitev teh načel v življenju. Torej, treba je vzgojiti pravnike, ki bodo imeli dovolj visoke etične in moralne standarde ter kakovostno znanje, da bodo lahko državo popeljali v pravo smer. Gre za razlago, za uporabo prava v praksi ter hkrati za skrb za to, kar je pravično. Potrebno je v skladu s pravom častno živeti, nikogar prizadeti in vsakomur priznati tisto, kar mu pripada.