V tem smislu sta spomnila na pogovore premierjev Slovenije in Hrvaške Janeza Janše in Andreja Plenkovića v Zagrebu prejšnji teden.

"Ne morem potrditi, da je dogovorjeno skupno ribolovno območje, lahko pa potrdim dogovor o dogovoru," je dejal Grlič Radman. "Nikoli v zadnjih 30 letih nismo imeli tako dobrega sodelovanja, kot ga imamo s sedanjo vlado. Poskušamo najti model, ki bo vključeval vse, slovenske in hrvaške ribiče, in mislim, da smo na dobri poti," je dodal.

Logar: Zavedamo se potrebe po rešitvah

"Predsednika vlad sta prejšnji teden zelo jasno povedala, da se od obdobja, ko je bilo vprašanje meje vprašanje delitve in sporov, premikamo v obdobje, ko se vsi zavedamo potrebe po rešitvah, ki bodo postopno pripeljale do realizacije odločitve arbitražnega sodišča," pa je "dogovor o dogovoru" komentiral Logar.

"Govoriti o začasnem dogovoru o ribolovu v tej fazi ni pravo poimenovanje. Kar lahko rečem, je, da z ministrom redno usklajujeva poglede na posamezna odprta vprašanja, da se strinjava, da politika kaznovanja ni prava politika, da je treba najti rešitve, ki bodo ljudem na obeh straneh omogočile normalno življenje in delo, konkretno tudi ribičem na obeh straneh," je še dejal Logar.

"V konkretnem primeru lahko zagotovim, da nobena od rešitev, ki bi bila sprejeta, ne bi prejudicirala ali kakorkoli vplivala na razsodbo arbitražnega sodišča, da pa je v obeh diplomacijah dovolj medsebojnega zaupanja, da bi v prihodnjem mandatu lahko našli ustrezne rešitve," je dodal.

"Če na odboru za zunanjo politiko o tem dogovoru o ribolovu še nismo razpravljali, to samo pomeni, da tega dogovora še ni bilo v takšni obliki, da bi ga predstavili poslancem," je še pojasnil Logar.

Sicer so ministri Logar, Grlič Radman in Di Maio v skupni izjavi, ki so jo sprejeli na današnjem srečanju, ostro obsodili rusko vojaško agresijo na Ukrajino ter izrazili solidarnost in podporo Ukrajini in ukrajinskemu narodu. Poudarili so, da je treba preprečiti, da bi se vojna v Ukrajini prelila v regijo. Logar in Di Maio sta se tudi zavzela, da bi EU čim prej sprejela nov, peti paket sankcij proti Rusiji.

Ministri so v skupni izjavi potrdili predanost skupnemu sodelovanju in povezovanju Slovenije, Hrvaške in Italije, da bi bil severni Jadran območje rasti in razvoja. Tri področja okrepljenega sodelovanja zajemajo povezljivost, zaščito okolja in modro gospodarstvo. Prvo delovno skupino vodi Slovenija, drugo Hrvaška, tretjo pa Italija.

Kakšne možnosti za sodelovanje bodo ministri iskali?

Ko gre za področje povezljivosti, so ministri pozvali pristojna pristanišča in upravitelje infrastrukture, ki so podpisali deklaracijo Združenja pristanišč severnega Jadrana (Napa), h krepitvi medsebojnega sodelovanja v tovornem prometu ter k izboljšanju infrastrukturne povezljivosti. Ministri so izpostavili, da se zavedajo omejene cestne in železniške povezanosti med pristanišči v Trstu, na Reki in v Kopru. Strinjali so se, da bodo iskali možnosti za izboljšanje tega položaja.

Na področju modrega gospodarstva bodo ministri raziskali možnost razvoja partnerstva med industrijo in akademsko skupnostjo pri programih stažiranja, namenjenih sektorju modrega gospodarstva in specifičnih dejavnosti za posodabljanje univerzitetnih učnih načrtov in programov glede na potrebe industrije.

Ko gre za področje zaščite okolja, pa so potrdili pripravljenost za nadaljevanje sodelovanja in periodično izmenjavo informacij o prispevku k ciljem iz strategije Evropske unije za bioraznolikost do leta 2030. Potrdili so tudi sodelovanje pri skupnih dejavnostih v izvrševanju ukrepov za ohranitev morskih vrst, preprečevanje vnosa in širjenja invazivnih vrst kot tudi za nadaljevanje skupnih dejavnosti pri spremljanju migracijskih vrst.

Grlić Radman: Okrepiti velja vlogo Jadrana pri diverzifikaciji virov zemeljskega plina

"V zadnjem letu nam je uspelo ustvariti konkretno sodelovanje, posebno na treh področjih, ki jih smatramo za ključne tako za krepitev naših odnosov kot za naše morje," je na novinarski konferenci povedal Grlić Radman in dodal, da sodelovanje dobiva še večji pomen zaradi trenutne energetske krize, ki zahteva diverzifikacijo dodatnih virov energije.

Tudi na tej točki je hrvaški minister spomnil na zadnje pogovore premierjev Slovenije in Hrvaške, ki sta minuli ponedeljek govorila o možnostih sodelovanja Hrvatov pri gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško in širitvi plinovoda Lučko-Zabok-Rogatec. Da velja okrepiti vlogo Jadrana tudi pri diverzifikaciji virov zemeljskega plina, se je strinjal tudi Logar.