V sredini poletja ste postregli s podatki, da je bila turistična sezona do takrat sila uspešna, 30-odstotni porast števila gostov. Leto se približuje koncu, kaj se kaže, kakšno bo?

Za letošnje leto predvidevamo do desetodstotno povišanje obiskovalcev v Mestni občini Nova Gorica. Porast gostov beležimo tako na nočitvah kot tudi pri samem obisku in povpraševanju na TIC-u Nova Gorica. Seveda obiskovalci ne povprašujejo samo po mestni občini, ker oni ne poznajo meja. Za TIC lahko rečem, da posredujemo tako podatke za celo regijo, pa tudi celo Slovenijo, kajti večina tistih, ki pridejo z letalskimi prevozniki, se najprej ustavijo v Novi Gorici, kjer dobijo osnovne informacije. Vedno več se povezujemo in tržimo v bistvu celotno območje.

Pred nami je seveda še veseli december. Kakšna so pričakovanja za praznični mesec? Kateri dogodki bodo zaznamovali dogajanje v decembru?

Nova Gorica bo imela novoletna doživetja, ki se tradicionalno začnejo v drugi polovici decembra. Sam cilj mestne občine je, da pritegne čim več tako domačih kot tujih obiskovalcev. Občani Nove Gorice kot tudi obiskovalci občutijo prijetne božično-novoletne praznike.  Zimski čas sicer na našem območju za tuje turiste ni pretirano privlačen. Največ turistov beležimo od maja do oktobra.

Za katere aktivnosti se največkrat odločajo turisti v Novi Gorici, zakaj jo obiščejo?

Odvisno od profila. Vsekakor je v Novi Gorici največ igralniških gostov. Turisti pa povprašujejo predvsem po grobnici Burbonov, Sveti gori, muzejskih zbirkah, vinu in kulinariki, naravni dediščini ter raznih oblikah doživetij, ki jih ponujamo. Velik interes je predvsem za aktivno preživljanje prostega časa – po kolesarjenju in pohodništvu. Povečalo se je zanimanje po dediščini 1. svetove vojne, kar pripisujemo veliki promociji pri nas in v tujini ob 100. obletnici začetka velike vojne.

Igralništvo torej ostaja najpomembnejša turistična panoga v občini. Kako sami vidite prihodnost igralništva v Novi Gorici?

Igralništvo je še vedno prisotno in upam, da bo tudi v prihodnje. Mislim, da je glavni promotor ne samo Nove Gorice, temveč kar celotne regije. Zadnje dve leti izredno dobro sodelujemo s Hitom, in sicer predvsem na področju promocije in trženja naših produktov. V zadnjih letih promocijo usmerjajo k različnim ciljnim skupinam, ne samo tistim, ki jih zanima igralništvo. Kar je pozitivno.

Vse bolj priljubljen je tudi aktiven turizem, mešanica športa in počitka. Kaj v Novi Gorici ponujate gostom, ki iščejo takšna doživetja?

Slogan naše blagovne znamke je »Nova Gorica - nova doživetja (New adventures)". Slogan v tujem jeziku že napeljuje, da želimo biti malo bolj atraktivni in malo drugačni. Seveda se v dveh letih ne da narediti vsega, ampak počasi izvajamo vse, kar smo si zadali. Ravno pripravljamo nekoliko bolj adrenalinske kolesarske poti. Radi bi tudi pripravili že vse za sezono 2015, tudi trženje na tujih spletnih straneh, predvsem kolesarjenje. Velja sicer poudariti, da imamo tu kajakaški center, adrenalinski park, da imamo padalce in številne dobro organizirane in označene pohodniške poti.

Neizkoriščen potencial je po mnenju mnogih tudi akomulacijsko jezero Vogršček. Lokalna politika na to temo proti koncu meseca pripravlja celo javno razpravo. Boste v TIC-u sodelovali pri snovanju strategija razvoja zadrževalnika, seveda v turistične namene, in kakšne priložnosti sami vidite na Vogrščku?

Vsekakor bi sodelovali pri strategiji in smo tudi že poizkušali. Vendar je zelo težko. Vemo namreč, da je 85 odstotkov Vogrščka namenjenega kmetijstvu in to bo zelo težko spremeniti. Velja pa vsekakor slediti tej pobudi. Moja organizacija jo bo podpirala, vendar bomo imeli kar težko delo. Dati se moramo skupaj, se povezati in predstaviti vse prednosti Vogrščka.

Pred volitvami politiki obljubljajo ogromno, veliko je govora tudi o turizmu, najbrž zato, ker se ga da na najbolj slikovit način opisati. Ko sva se dogovarjala za intervju, ste mi po telefonu dejali, da ste vajeni predvolilnih obljub, a da pride po volitvah po navadi do razočaranja in da od danih besed ni ne duha ne sluha.  Mislite da bo tokrat, ko je bilo v predvolilni kampanji slišati toliko obljub kot še nikoli, kaj drugače?

Po naravi sem optimist in upam, da bo šlo v tej smeri. Sicer pa, vsak si vzame neko temo in lahko rečem, da turizem je za nekatere enostavna tema. S turizmom pa je narobe prav to, da se nanj »vsi spoznajo«. Mislim, da če je politika sprejela, da bo vlagala v turizem, torej v turistično infrastrukturo, je to pozitivno. Seveda pa občina veliko stvari sama ne bo mogla investirati, ampak bo mogla iskati sredstva iz drugih virov.

Menite, da tukajšnja lokalna skupnost glede na lego, glede na turistični potencial, kakršen pač je, namenja dovolj denarja za razvoj turizma?

Lahko rečem, da je bilo v zadnjih štirih letih v ta namen namenjenega več denarja, kar se tudi pozna. TIC Nova Gorica je dobil primerne prostore, kjer nas letno obišče prek deset tisoč ljudi. Stopamo naprej in želim si, da bo politika tudi v obdobju 2014-2018 imela še naprej posluh za turizem. Če namreč pogledamo, kaj pa je še ostalo od gospodarstva? Edina panoga, ki se razvija je turizem, tu je perspektiva.

Pereč problem turizma je tudi nepovezovanje turističnih akterjev. Z omenjenim problemom se srečujemo tudi v Vipavski dolini, ki se na žalost še ne trži kot skupen turistični produkt. Bi lahko Vipavska dolina kot destinacija zaživela podobno kot Brda?

Mene včasih moti, ker nas primerjajo z Brdi, predvsem zaradi enega vidika. Vipavska dolina je dolina, ki je povezana s šestimi občinami, medtem ko so Brda pod eno občino. In že tu pride do težav zaradi financiranja. Vipavci se ne delimo na spodnje ali zgornje, mi smo iz Vipavske doline in tako čutijo tudi ponudniki. Mogoče jih res organizacije odrežemo. Jaz sem bila že leta 1999, ko smo odpirali vinsko cesto, proti temu, da se dolino deli na zgornji in spodnji del. Žal takrat nisem bila uslišana. Če bi že takrat uspeli, verjetno danes teh problemov ne bi imeli. Vipavska dolina je kot prva odprla vinsko cesto v Sloveniji, bili smo primerek dobre prakse in če bi takrat gradili na tem enotnem produktu, se pravi Vinski cesti, bi danes imeli res že destinacijo Vipavska dolina, dobro zgrajeno in razpoznavno.

A žal se trenutno zdi, da imamo dve Vipavski dolini … Ajdovščina in Vipava se povezujeta posebej, goriški del doline ostaja posebej.

Prav je, da se vsaj dve občini povežeta in tako spodbujata še ostale. Ko pa bi gradili tržno blagovno znamko, je prav, da vseh šest občin sodeluje enakovredno. Sicer vemo, da je eno večje območje, drugo manjše, vendar Vipavska dolina ima tudi svoje zaledje.

Turista, ki nas obišče, ne zanima, kje je meja med občinami. Za Vipavsko dolino si želim, da postane produkt vsaj v dobrih dveh letih. Če začnemo marljivo delati že v letu 2015, mislim, da smo lahko že 2016 uspešni tako na domačem kot tujem trgu. Kot someljejka imam rada vipavsko vino in tudi drugi kolegi ga cenijo, saj je prepoznavno v svetu. Na eni prepoznavnosti pa lahko gradimo še druge produkte.

Kako neusklajeno delovanje turističnih delavcev sicer vpliva na turiste? Imate občutek, da turist, ki spoznava Vipavsko dolino, čuti bolj njeno povezanost ali razdeljenost?

Mislim, da turist razdeljenosti ne občuti. Kot sem rekla, ko nekdo po nečem povprašuje, ga pošljemo k ponudniku, ki to ima, tudi če je iz druge občine. Turistu želimo dati dobro informacijo, TIC-i si med seboj pomagamo. Bi se pa lahko bolje promovirali, če bi skupaj predstavljali blagovno znamko in vse njene produkte na domačem in tujem trgu. Prioritete je treba izkoristiti in jih gostom predstaviti, izziv je velik, lahko pa tudi veliko prinese. Na račun tega se bo dalo tržiti tudi Novo Gorico in vse drugo.

Kako je na drugi strani s povezovanjem s sosednjo Gorico?

Povezujemo se pri določenih projektih in programih. Ravno končujemo projekt »LivingFountains – Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem območju«, ki je primerek dobre prakse, kjer so se povezale občine Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Dobrdob in Sovodnje ter osnovne šole in nekatere druge organizacije, kot tudi Turistična zveza TIC Nova Gorica. Z Gorico sodelujemo tako pri »Gusti di Frontiera« kot pri izmenjavi informacij. Tudi s pokrajino Furlanijo-Julijsko krajno smo začeli sodelovati, pa s Trstom in ponudniki, ki so na tem območju po večini zamejski Slovenci.

V preteklem letu se je v Novi Gorici odvila tudi turistična borza, kaj je prinesla lokalnemu turizmu?

Borza je zelo dvignila prepoznavnost naše okolice. Res, da se je odvijala v Novi Gorici, vendar smo pripravili za določene agencije tudi dnevne izlete, da so spoznali našo okolico in Slovenijo. Za borzo je bilo veliko zanimanja in objav tudi v tujih državah, kar je pozitivno, saj tudi zaradi tega beležimo večji obisk.

Povišan obisk pripisujemo tudi večji promociji. Te pa nikoli ni dovolj in še bomo morali marsikaj postoriti. Predvsem moramo narediti še veliko novih produktov, nadgraditi promocijo in povezovanje. Je pa res, da je Nova Gorica tisto stičišče med Brdi, Krasom, Vipavsko in Soško dolino, tako da se opredeliti samo za eno destinacijo je težko in sama vidim prihodnost le v povezovanju vseh destinacij.